Družba

Zaposlovanje tujcev: Prednosti in slabosti zaposlovanja iz tretjih držav

Čas branja 12 min

Raziskava, ki vključuje 552 podjetij iz petih evropskih držav, je preučevala obseg in značilnosti zaposlovanja tujih delavcev, ki prihajajo izven držav članic EU, ter vlogo socialnega dialoga pri tem procesu. Posebno pozornost smo namenili razlikam med panogami, državami in delodajalci ter izzivom, ki jih prinaša zaposlovanje migracijskih delavcev.

Izvedeli boste:
Kakšne so prednosti in izzivi zaposlovanja delavcev iz tretjih držav v evropskih podjetjih?
Kako socialni dialog in zakonodaja vplivata na proces zaposlovanja delavcev iz tretjih držav in kako lahko podjetja izboljšajo ta proces?
Katere so glavne ovire, s katerimi se podjetja soočajo pri zaposlovanju delavcev iz tretjih držav, ter kako jih lahko premagajo?

Zaposlovanje državljanov tretjih držav temelji na teoriji človeškega kapitala, kjer podjetja zapolnjujejo vrzeli v spretnostih, spodbujajo inovacije in zagotavljajo stroškovno učinkovitost. Mednarodno zaposlovanje tako omogoča podjetjem dostop do strokovnih znanj, ki jih domači trg ne more ponuditi. Po drugi strani pa mednarodna mobilnost dela prinaša izzive, saj migranti pogosto opravljajo slabše plačana dela, kar vodi v poslabšanje delovnih pogojev. Sindikati lahko vplivajo na priseljenske politike in vključujejo migrante v svoje vrste, vendar pa njihova omejena vključenost pri zaposlovanju državljanov tretjih držav kaže na potrebo po večji analizi in aktivnem vključevanju.

Slika je simbolična. Foto: Freepik

V članku predstavljamo ugotovitve raziskave, ki smo jo opravili na vzorcu 552 majhnih, srednjih in velikih podjetij iz držav, ki so sodelovale v raziskovalnem projektu »Spodbujanje zaposlovanja državljanov tretjih držav skozi socialni dialog« (Encouraging employment of third-country nationals through social dialogue - Recruit4Tomorrow), , katerega vodilni partner v Sloveniji je Združenje delodajalcev Slovenije.* Raziskava je bila izvedena med 22. aprilom in 30. junijem 2024 v petih evropskih državah: v Bolgariji, na Hrvaškem, Madžarskem, Slovaškem in v Sloveniji.

V raziskavi nas je zanimalo:

Koliko podjetij zaposluje delavce iz tretjih držav in kakšni so načrti za prihodnost?

V Bolgariji in Sloveniji je delavce iz tretjih držav zaposlovalo 80 % podjetij, ki so bila vključena v raziskavo, na Hrvaškem in Slovaškem 66 %, na Madžarskem pa zgolj 33 %. Od delavcev iz tretjih držav je bilo na Slovaškem in v Sloveniji 25 % žensk, v Bolgariji pa je ta delež znašal 41 %. Od podjetij, ki v času raziskave niso imela zaposlenih delavcev iz tretjih držav, jih je na Madžarskem dobra desetina odgovorila, da imajo to namen storiti v prihodnosti, v Sloveniji in Bolgariji pa je bilo takšnih 40 oz. 52 %. Tisti, ki tega ne načrtujejo, so odgovorili, da ni potrebe po teh delavcih, nekateri imajo težave z identificiranjem primernih kandidatov, drugi se bojijo odziva strank. Na Slovaškem in Madžarskem so poudarili tudi kompleksnost postopkov, ki podjetjem otežuje tako zaposlovanje. Bistveno manj podjetij je kot oviro izpostavilo neznanje jezika ali nezadostno tehnično znanje. 

Od podjetij, ki so zaposlovala tuje delavce, jih je skoraj četrtina v Sloveniji in na Madžarskem poročala, da so imeli v strukturi zaposlenih več kot četrtino tujcev, v Bolgariji 20 %, na Slovaškem in Hrvaškem pa je bilo takih podjetij okrog 15 %. Največ delavcev iz tretjih držav v Sloveniji prihaja iz držav s področja nekdanje skupne države, na Hrvaškem z Daljnega vzhoda, v Bolgariji, na Madžarskem in Slovaškem pa iz Ukrajine. 

Oznake:
Številka:

Več v kategoriji Družba

Več člankov iz te kategorije