Državni zbor Republike Slovenije je 11. novembra 2025 po nujnem postopku sprejel predlog Zakona o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih dohodkov (»ZPZR«). Zakon še ne velja, saj sledi postopek v Državnem svetu, nato pa razglasitev in objava v Uradnem listu Republike Slovenije. Veljati bo začel naslednji dan po objavi.

ZPZR določa naslednje:

• uvaja novo delovnopravno pravico delavcev,t. i. zimski regres, ki postaja obvezen del prejemkov iz delovnega razmerja;
• višina zimskega regresa znaša polovico minimalne plače v Republiki Sloveniji, kar za leto 2025 pomeni 638,86 EUR bruto, in mora biti izplačana v denarni obliki;
• posebno davčno obravnavo zimskega regresa;
• delodajalec mora delavcu izplačati zimski regres najpozneje 18 dni po preteku plačilnega obdobja za plačo za mesec november tekočega leta;
• posebna ureditev za leto 2025: če Zakon začne veljati po 18. decembru 2025, se zimski regres za leto 2025 izplača najpozneje naslednji delovni dan po njegovi uveljavitvi.

Kot sledi iz predloga, je namen novega prejemka zagotoviti, da bodo vsi zaposleni v enakem položaju prejeli dodatno izplačilo v posameznem koledarskem letu, s čimer se želi prispevati k večjemu zadovoljstvu in motivaciji pri delu.

Višina zimskega regresa znaša polovico minimalne plače v Republiki Sloveniji, kar za leto 2025 pomeni 638,86 EUR bruto, in mora biti izplačana v denarni obliki.

V nadaljevanju sledi podrobnejši pregled.

Višina in upravičenost do zimskega regresa

Vsak delavec ima za leto 2025 in naslednja leta pravico do zimskega regresa v višini polovice minimalne plače v Republiki Sloveniji (638,86 EUR bruto v letu 2025), ki mora biti izplačan v denarni obliki. Če je delavec pri delodajalcu v koledarskem letu zaposlen krajše obdobje od enega leta, mu je (vsak posamezni) delodajalec dolžan izplačati sorazmeren del zimskega regresa. Navedeno pomeni, da so do ustreznega dela zimskega regresa upravičeni tudi tisti delavci, ki jim je med letom prenehalo delovno razmerje pri posemeznem delodajalcu in to ne glede na razlog prenehanja.

Za delavce, ki opravljajo delo s krajšim delovnim časom, se regres sorazmerno zmanjša, razen če delavec dela krajši čas po 67. ali 67.b členu ZDR-1 (npr. v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, zdravstvenem zavarovanju, starševskem varstvu ali kot delavec pred upokojitvijo). 

Več v kategoriji Pravo in davki

Družba

Uredništvo HR&M

Nasilje nad ženskami negativno vpliva tudi na gosapodarsko rast

Pravo in davki

Uredništvo HR&M

Pokojninska reforma: katere spremembe v praksi čakajo delodajalce in zaposlene že v letu 2026

HRM

Uredništvo HR&M

80/90/100: Ste pripravljeni na novi ukrep krajšega delovnega časa pred upokojitvijo?

Pravo in davki

Uredništvo HR&M

Božičnica: Vlada potrdila predlog zakona o zimskem regresu

Več člankov iz te kategorije