Kako v letu 2026 na novo premisliti nagrajevanje zaposlenih
Čas branja 14 minV letu 2026 se za delodajalce odpirajo nova vprašanja glede nagrajevanja zaposlenih. Po zakonodajnih spremembah v letu 2025, zlasti po uvedbi zimskega regresa kot nove zakonske pravice ter uveljavitvi Zakona o udeležbi delavcev pri dobičku (ZUDDob-1), so potrebni novi premisleki glede strukture prejemkov iz delovnega razmerja.
Izvedeli boste:
Katere spremembe v letu 2026 najbolj vplivajo na sistem nagrajevanja zaposlenih.
Zakaj nagrajevanja ni več smiselno obravnavati po posameznih izplačilih, temveč kot usklajen sistem prejemkov.
Na kaj morajo biti delodajalci posebej pozorni pri kombiniranju zimskega regresa, regresa za letni dopust, poslovne uspešnosti in drugih nagrad.

Pri načrtovanju nagrajevanja je treba upoštevati več različnih prejemkov z različnimi pravnimi podlagami, davčno obravnavo in roke izplačil. Hkrati se z zvišanjem minimalne plače zvišujejo tudi minimalni zneski regresa za letni dopust in zimskega regresa. V ospredje tako stopa vprašanje, kako prejemke uskladiti in časovno razporediti, da bo sistem nagrajevanja finančno vzdržen, pravno skladen in motivacijsko učinkovit. Nagrajevanje zaposlenih ni več vprašanje posameznega prejemka, temveč usklajevanja celotnega sistema prejemkov.
Ključne spremembe in izhodišča za leto 2026
Uvedba zimskega regresa kot nove pravice zaposlenih
20. 11. 2025 je začel veljati ZPZR (1), ki uvaja zimski regres kot nov obvezen del prejemkov iz delovnega razmerja v višini polovice minimalne plače. Do njega so upravičeni tudi delavci, ki delajo krajši delovni čas zaradi starševstva, invalidnosti in v drugih posebnih primerih ter delavci, ki so pri delodajalcu v koledarskem letu zaposleni krajše obdobje od enega leta (v tem primeru sorazmerno). Izplačilo mora biti izvedeno najpozneje 18 dni po preteku plačilnega obdobja za izplačilo plače za mesec november tekočega koledarskega leta.
Zimski regres se ne všteva v davčno osnovo za dohodnino od dohodka iz delovnega razmerja in v osnovo za plačilo prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje do višine polovice minimalne plače.
Minimalna plača v letu 2026 in njen vpliv na druge prejemke
Minimalna plača za leto 2026 znaša 1.481,88 EUR bruto. Njeno povišanje neposredno vpliva na višino drugih prejemkov iz delovnega razmerja, ki so vezani nanjo. V skladu z ZDR-1 (2) mora regres za letni dopust znašati najmanj toliko kot minimalna plača, kar v letu 2026 pomeni najmanj 1.481,88 EUR bruto. Poleg tega bo višja minimalna plača vplivala tudi na najvišji neobdavčeni znesek regresa za letni dopust, ki znaša 100 % povprečne plače v Republiki Sloveniji. (3) Ker je zimski regres določen kot polovica minimalne plače, znaša v letu 2026 najmanj 740,94 EUR bruto. (4)
Uvedba novega ZUDDob-1 in ZLZD
Z letom 2026 je začel veljati Zakon o lastniški zadrugi delavcev (ZLZD). ZLZD zagotavlja izvajanje ukrepov za razvoj delavskega lastništva v gospodarskih družbah. Namen lastniške zadruge je pridobivanje in upravljanje kapitalske naložbe lastniške zadruge ter razpolaganje z njo in zagotavljanje pravic članov lastniške zadruge za dolgoročno in stabilno udeležbo čim večjega števila delavcev v lastništvu. Član lastniške zadruge lahko postane delavec, ki je vplačal obvezni delež. ZLZD poleg tega določa davčne spodbude za matične družbe, lastniško zadrugo, lastnike pri odsvojitvi deleža v matični družbi lastniške zadrug in člane lastniške zadruge (delavce).
Od 11. 3. 2026 pa velja tudi nov Zakon o udeležbi delavcev pri dobičku (ZUDDob-1). ZUDDob-1 v primerjavi s starim sistemom udeležbe delavcev pri dobičku določa višjo mejo najvišjega deleža dobička, namenjenega delavcem. (5) Poleg tega odpravlja staro obveznost registracije pogodb o udeležbi pri dobičku pri ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport in določa, da je udeležbo delavcev pri dobičku moč urediti tudi le z enostranskim sklepom – torej ni več potrebna pogodba z delavci. ZUDDob-1 pod določenimi pogoji določa tudi olajšavo pri davku od dohodkov pravnih oseb, posebno davčno obravnavo dohodka iz denarne sheme, posebno davčno obravnavo dohodka iz delniške ali družbeniške sheme in posebno obravnavo pri prispevkih za socialno varnost.
