Najnovejši podatki analitične hiše Gallup prinašajo alarmantno streznitev za vodstva podjetij. Globalna zavzetost managerjev je strmoglavila na zgodovinski minimum. Kaj to pomeni za organizacijsko kulturo in zakaj rešitev tega izziva ne leži na ramenih kadrovskih služb?

Ko se v podjetju pojavijo težave z fluktuacijo, ko pade produktivnost ali pa ko se med zaposlenimi razplamtijo konflikti, uprava oči najpogosteje upre v kadrovsko službo (HR). Pričakuje se hitra rešitev, nov motivacijski program ali delavnica o pripadnosti. Vendar pa najnovejši globalni podatki za leto 2026 kažejo, da pravi požar ne tli v kadrovskih procesih, temveč na stičišču, ki ga najbolj zanemarjamo – pri neposrednih vodjih.

Zaposleni namreč ne potrebujejo kadrovika, da jim osmisli vsakodnevno delo, jim poda povratno informacijo ali z njimi zgradi pristen odnos. Potrebujejo svojega neposrednega vodjo. Kaj pa se zgodi, ko so vodje tisti, ki jim prvi zmanjka energije?

Številke, ki bi morale prebuditi upravo

Najnovejša Gallupova raziskava prinaša podatke, ki jih poslovni svet ne more in ne sme spregledati:

• Zlom zavzetosti vodij: Globalna zavzetost managerjev je od leta 2022 upadla za kar 9 odstotnih točk (iz 31 % na le 22 %), pri čemer se je največji padec zgodil ravno v zadnjem letu. Vodje so izgubili svoj prejšnji status visoko motiviranih motorjev podjetja. Danes so psihološko enako nezavzeti kot ekipe, ki jih vodijo.
• Splošna apatija zaposlenih: Svetovna zavzetost zaposlenih je padla že drugo leto zapored in znaša le še 20 %. To pomeni, da je kar 80 % delovne sile na delovnem mestu bodisi pasivnih bodisi aktivno nezavzetih.
• Ekonomska cena tihega odhoda: Ta upad produktivnosti in visoka nezavzetost svetovno gospodarstvo staneta vrtoglavih 10 bilijonov dolarjev letno, kar predstavlja približno 9 % svetovnega BDP.

Vodje so se znašli v primežu: z vrha prejemajo vse večje pritiske po doseganju rezultatov v nestanovitnem okolju, od spodaj navzgor pa se soočajo s spremenjenimi pričakovanji novih generacij zaposlenih. Rezultat? Vodje so utrujeni, izgoreli in komunikacijsko ohromljeni.

Pogovori o plačah in odnosih niso naloga HR-ja

Ko se vodstvena komunikacija sesuje, nastane prazen prostor, ki ga zaposleni hitro zapolnijo z lastnimi interpretacijami, zamerami ali pa preprosto – s tisto tiho odpovedjo (quiet quitting). Ker se vodje pod pritiskom pogosto umaknejo iz komunikacije, zaposleni z vsemi frustracijami potrkajo na vrata HR-ja.

Toda naloga kadrovskih strokovnjakov ni, da namesto vodij opravljajo njihovo primarno delo. HR ne more namesto vodje izvesti težkega pogovora o plači, ne more namesto njega podeliti konstruktivne kritike in ne more namesto njega zgraditi psihološke varnosti v timu.

Naloga HR-ja je strateška: vodjem mora postaviti ogledalo in jim zagotoviti okolje, znanje ter podporo, da bodo svoje ekipe znali in zmogli voditi sami. Le tako se lahko kadrovska služba razbremeni vloge stalnega "gasilca" in postane resničen strateški partner vodstva.

"Vodenje se ne dogaja v excelovih tabelah, poročilih ali zapisanih strategijah. Vodenje se dogaja v vsakodnevnih pogovorih."

Kako voditi druge, ko zmanjkuje nas samih?

Če želimo obrniti negativne trende zavzetosti, moramo vodjem vrniti komunikacijsko moč in jim ponuditi konkretna orodja za delo pod pritiskom. Kako komunicirati jasno in spoštljivo, ko se soočamo z medgeneracijskimi razlikami? Kako prepoznati in nevtralizirati toksične odnose v ekipi? In predvsem – kako lahko organizacija bolje podpira vodje, da ne postanejo le prenašalci pritiska, ampak ponovno graditelji zaupanja?

To so vprašanja, ki presegajo klasična izobraževanja o vodenju in zahtevajo celosten, multidisciplinaren pristop.

Zato bo letošnji festival Pre:plet (22. september, Ekonomska fakulteta v Ljubljani) eno svojih ključnih stičišč namenil prav tej tematiki. V Areni vodstvene komunikacije se ne bodo kalile teoretične smernice, temveč surove prakse iz realnega življenja.

O tem, kako obvladovati ekipe pod ekstremnim pritiskom, bosta govorila vrhunska chefa Janez in Tomaž Bratovž, psihiatrinja dr. Tina Bončina bo osvetlila psihološko dinamiko izgorevanja vodij, dr. Damjana Pondelek pa bo predstavila praktično orodje "STAY pogovorov", s katerimi lahko vodje pravočasno zadržijo ključne talente v podjetju. Izkušnje bodo delili tudi strokovnjaki, kot so dr. Miha Škerlavaj, Andrej Krajner, Anja Markovič in mnogi drugi.

Zlom zavzetosti vodij je resno opozorilo, a hkrati priložnost. Podjetja, ki bodo prva prepoznala, da morajo opolnomočiti svojo prvo bojno linijo, ne bodo le dvignila produktivnosti, ampak bodo zgradila odporno organizacijsko kulturo, pripravljeno na izzive prihodnosti.

Zato izkoristite priložnost in na festival Pre:plet prijavite sebe in vašo ekipo vodij ter s tem razbremenite svoja vrata. Pošljite svoje vodje po odgovore, kako dvigniti zavzetost na ravni celotne organizacije. Več o programu festivala Pre:plet boste našli na povezavi.

Več v kategoriji Vodenje

Družba

Uredništvo HR&M

Demografska slika: Kdo bo v vašem podjetju delal čez pet let?

Družba

Uredništvo HR&M

S knjižne police kadrovnikov

Družba

Mojca Sergo

Kaj zaposlenim jemlje energijo – in kaj jim jo vrača

Psihologija

Uredništvo HR&M

MEN-TAL 2026: Ko poslovni svet utihne in začne poslušati o bolezni, izgubi in žalovanju

Več člankov iz te kategorije