Agilne organizacije in mindfulness
Čas branja 6 minRaziskave, ki so jih opravili v podjetjih Deloitte in McKinsey, so pokazale, da si več kot 90 % direktorjev želi, da bi njihova organizacija postala agilna. Ampak, kakšna sploh je agilna organizacija? Ko smo ponotranjili pomembne ugotovitve glede spremembe okolja (VUCA) in drugačnega načina mišljenja ter delovanja ekip (Agile, Management 3.0), ki ga te spremembe zahtevajo, se začnemo tudi zares zavedati, da moramo precej spremeniti tudi sami pri sebi.
Steve Denning je v svoji zadnji knjigi The Age of Agile zapisal, da imajo agilne organizacije naslednje tri lastnosti: imajo majhne ekipe, so mrežno organizirane in so osredotočene na kupca. O osredotočenosti na kupca je bilo že veliko napisanega, zate se bomo v tem članku posvetili ostalima dvema lastnostima.
Da lahko podjetja delujejo in preživijo v današnjem VUCA (Volatility, Uncertainty, Complexity, Ambiguity) svetu, morajo razvijati vedno bolj inovativne produkte in storitve. Reševanje zapletenih problemov je zato potrebno prepustiti majhnim, navzkrižno funkcionalnim (angleško »cross-functional«), avtonomnim in samoorganiziranim ekipam, ki popolnoma prevzamejo odgovornost za svoje delo in so osredotočene na dostavljanje vrednosti in ne zgolj na izvajanje nalog. Delo opravljajo v nekaj tednov dolgih ciklih in se redno prilagajajo ter izboljšujejo svoj način dela glede na povratne informacije, ki jih dobijo od uporabnikov in ostalih deležnikov. Takšne ekipe tudi nimajo projektnega vodje, ki bi sam sprejemal vse odločitve, ampak se naloga vodenja porazdeli med vse člane ekipe.