Čakanje na delo ali odpoved iz poslovnih razlogov?
Čas branja 6 minV delovnem razmerju se lahko delodajalci in zaposleni znajdejo v situacijah, ko se zaradi poslovnih razlogov ali ekonomskih težav delovni proces prekine ali reorganizira. Ena izmed ključnih možnosti, ki jo v takih okoliščinah predvideva slovenska zakonodaja, je institut čakanja na delo.
Izvedeli boste:
Kako lahko delodajalec zakonito odredi čakanje na delo doma in katere obveznosti mora izpolniti?
Kdaj odpoved pogodbe iz poslovnih razlogov velja za nezakonito?
Kakšni so pogoji za izplačilo odpravnine ob odpovedi pogodbe iz poslovnih razlogov?
Če ukrepi, kot je začasno čakanje na delo, niso zadostni, lahko v skrajnem primeru pride tudi do odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. V nadaljevanju bomo predstavili nekatere posebnosti obeh institutov, ki so v praksi v času gospodarskih nihanj pogostokrat uporabljeni.

Kdaj lahko odredimo čakanje na delo doma?
Kadar pride npr. do upada naročil ali obsega poslovanja, se namreč med prvimi pojavijo tudi vprašanja, kako zmanjšati stroške, racionalizirati poslovanje in sprejeti druge ukrepe, ki podjetju omogočajo preživetje na trgu. Pogostokrat so prvi ukrepi, s katerimi družba poskuša ohranjati svoje poslovanje, ravno ukrepi na delovno-pravnem področju. Zato je pomembno, da poznamo postopek, po katerem se takšni ukrepi lahko sprejemajo.
Poudariti velja, da delovno-pravna zakonodaja sicer določa odpoved pogodbe o zaposlitvi kot skrajni ukrep, pri čemer pa morajo razlogi za prenehanje pogodbe o zaposlitvi dejansko obstajati. Delodajalec mora še pred tem ponuditi tudi druge ukrepe, s katerimi poskuša ohraniti delovno razmerje.
Čakanje na delo je začasen ukrep, ki ga delodajalec lahko odredi, če v določenem obdobju ne more zagotavljati dela iz poslovnih razlogov.
V nadaljevanju bomo na kratko predstavili že poznan ukrep, ki je bil pogosto uporabljen zlasti v kriznih obdobjih, kot je bila na primer pandemija virusa COVID-19. Takrat je država delodajalcem sofinancirala nadomestila plač za delavce na čakanju na delo doma. Če to ni posebej določeno s posebnim zakonom, je delodajalec še vedno tisti, ki sam zagotavlja plačilo delavcu, kot bo predstavljeno v nadaljevanju.