Če želite spremeniti vedenje zaposlenih, se poglejte v ogledalo
Čas branja 13 minZ vstopom v organizacijo se od posameznikov pričakuje, da bodo delovali v korist organizacije, da bodo znanje, veščine in sposobnosti usmerili v zagotavljanje skupnih organizacijskih ciljev. Pogosto temu ni tako in se zaposleni vedejo v nasprotju s pričakovanji in z normami, ki veljajo v organizaciji.
Izvedeli boste:
Zakaj organizacijska odklonskost ni le problem posameznikov, temveč odsev širšega delovnega okolja.
Kako vedenje nadrejenih neposredno vpliva na ravnanje zaposlenih ter zakaj se sprememba pogosto začne pri vodjih.
Katere organizacijske pogoje je treba urediti, če želite zmanjšati odklonsko vedenje in graditi bolj odgovorno, zdravo ter zaupanja vredno kulturo.
Še več, s svojim ravnanjem škodujejo organizaciji, zaposlenim, strankam, partnerjem, okolju in škoda ni zanemarljiva in se ne šteje se samo v milijonih. Pomembne so tudi posledice, ki se kažejo pri produktivnosti, organizacijski kulturi in klimi, ugledu organizacije, zdravju zaposlenih in navsezadnje družbi.
Organizacijska odklonskost: katere oblike vedenja vključuje?
Organizacijska odklonskost (OO) vključuje različne oblike vedenja zaposlenih s katerimi se krši organizacijske norme in s katerimi se ogroža dobrobit organizacije, njenih članov ali obojih skupaj. (1) V podjetjih se običajno govori o disciplinskih kršitvah zaposlenih, literatura pa tozadevno govori o disfunkcionalnem, negativnem, neciviliziranem in agresivnem vedenju na delovnem mestu, nasilju na delovnem mestu, kontraproduktivnem vedenju, sabotaži, tatvini, goljufiji ipd.
Analoui (2) je v raziskavi zaznal 451 primerov različnih oblik OO – 125 primerov so storili vodstveni zaposleni, 326 pa nevodstveni zaposleni, klasificiral pa jih je v pet skupin: tatvine, nedisciplina, destruktivna dejanja (sabotaže), nesodelovanje in uporaba proizvodnih sredstev. Med novejše pojavne oblike OO uvrščamo nedovoljeno uporabo spleta v službi, najbolj izpostavljena pa je zloraba bolniške odsotnosti.
Prisotnost organizacijske odklonskosti v Sloveniji
Veliko raziskav, ki bi se lotile vprašanja OO v Sloveniji, ni, običajno so posamezne raziskave usmerjene v nasilje na delovnem mestu ali proučevanje posamezne organizacije. V letu 2023 je bila za potrebe doktorske disertacije (3) izvedena empirična raziskava, s katero je bila proučevana OO v slovenskih podjetjih. Anketirani so bili vprašani, koliko so se sami v zadnjih 6 mesecih vedli na odklonsko in kolikokrat so to vedenje zaznali pri nadrejenemu.
Ugotovitve odgovorov anketiranih (N=246) kažejo, da je najpogosteje prisotno odklonsko vedenje (OV) opravljanje zasebnih zadev v delovnem času; da so se tako vedli, poroča 72,1 % anketiranih, 52,8 % anketiranih pa poroča, da so to vedenje zaznali pri nadrejenih.
Raziskava v slovenskih podjetjih je razkrila, da je najpogostejša oblika odklonskega vedenja opravljanje zasebnih obveznosti v delovnem času.
30,9 % anketiranih poroča, da so pri delu nekomu rekli kaj žaljivega, se vedli žaljivo do nekoga, ga javno sramotili, se norčevali iz njega, pri nadrejenih pa je to vedenje zaznalo 8,9 odstotka anketiranih. Da so zamudili na delo ali predčasno, brez dovoljenja, odšli z dela poroča 17,7 % anketiranih, enak odstotek pa jih poroča, da so to zaznali pri nadrejenih.
Da so si vzeli dodatne odmore in podaljšali odmore poroča 38,1 % anektiranih, o tem vedenju pri nadrejenih pa 24,3 %. Da so pri nadrejenih zaznali, da so si vzeli bolniško, čeprav do nje niso bili upravičeni, poroča 7,4 % anketiranih, da pa so si sami vzeli bolniško, čeprav niso bili upravičeni, pa poroča 4,4 % anketiranih.
Glede na odgovore anketiranih lahko ugotovimo, da je OO pogost pojav tudi v podjetjih v Sloveniji, in da OO ni prisotna le med nevodstvenimi zaposlenimi, temveč tudi med vodstvenimi kadri. V tabeli 1 predstavljamo, koliko anketiranih je v zadnjih 6 mesecih zaznalo opisano vedenje pri nadrejenemu in koliko se jih je vedlo na opisan način.
| Odklonsko vedenje | Poročanje o vedenju nadrejenih | Se vedli na opisan način | ||
| št. | odstotek | št. | odstotek | |
| Na delu nekomu rekel kaj žaljivega, se vedel žaljivo do nekoga, ga javno sramotil, se norčeval... | 72 | 30,9 | 19 | 8,9 |
| Pričel širiti ali širil škodljive govorice o drugih. | 61 | 26,4 | 17 | 7,5 |
| Vpiti na posameznika, ga izpostavljati spontani jezu, besu | 65 | 27,9 | 21 | 9,3 |
| Trden prijem, fizično odrivanje oz. udarec od nadrejenega | 2 | 0,9 | 0 | 0 |
| Začel prepir. | 64 | 27,5 | 31 | 13,7 |
| Neželeno fizično spolno nadlegovanje (otipavanje, prijemanje, itd.) | 1 | 0,4 | 0 | 0 |
| Verbalno (besedno) neželeno spolno nadlegovanje (pripombe glede izgleda posameznika, spolno obarvani komentarji, ipd.) | 18 | 7,8 | 7 | 3,1 |
| Nenehno opozarjati posameznika na napake in zmote | 93 | 39,9 | 37 | 16,4 |
| Zadrževati pomembne informacije, ki vplivajo na delovno uspešnost posameznika | 72 | 31,2 | 6 | 2,7 |
| Ignorirati predloge in mnenje posameznika | 74 | 32 | 10 | 4,4 |
| Od posameznika zahtevati, da se odpove nečemu, do česar je sicer upravičen ( npr. bolniškemu dopustu, povračilu potnih stroškov, prostemu dnevu) | 42 | 18 | 2 | 0,9 |
| Zamudil na delo ali odšel z dela predčasno brez dovoljenja. | 41 | 17,7 | 40 | 17,7 |
| Vzel si dodatne ali daljše odmore kot je to sprejemljivo/dovoljeno na delovnem mestu. | 56 | 24,3 | 86 | 38,1 |
| Opravljati privatne zadeve v delovnem času | 121 | 52,8 | 163 | 72,1 |
| Namenoma opravljal delo nepravilno, slabo, počasi. | 30 | 12,9 | 16 | 7,1 |
| Namenoma ni upošteval navodil za delo ali navodil nadrejenega. | 30 | 13,1 | 37 | 16,4 |
| Vzeti bolniško, čeprav ni upravičeno (izmisliti si bolezen) | 17 | 7,4 | 10 | 4,4 |
| Priti pijan v službo, uživati alkohol v službi | 20 | 8,6 | 13 | 5,8 |
| Priti v službo pod vplivom mamil, uživati mamila v službi | 3 | 1,3 | 2 | 0,9 |
| Okrivil drugega za napake, ki jih je naredil sam. | 71 | 30,5 | 8 | 3,5 |
| Namenoma prekomerno trošil material oz. zaloge podjetja oz. organizacije. | 43 | 18,5 | 23 | 10,2 |
| Prikazal opravljenih več ur kot je bilo dejansko opravljenih. | 26 | 11,3 | 16 | 7,1 |
| Goljufal pri obračunu/povračilu poslovnih ali drugih stroškov, da bi prejel več denarja kot so znašali stroški. | 20 | 8,7 | 3 | 1,3 |
| Brez dovoljenja odnesel/ukradel lastnino delodajalca. | 9 | 3,9 | 7 | 3,1 |
| Drugemu na delu nekaj ukradel. | 7 | 3 | 1 | 0,4 |
| Namenoma poškodoval del opreme ali lastnine podjetja oz, organizacije. | 4 | 1,7 | 1 | 0,4 |
Vzroki za organizacijsko odklonskost
Vzroke OO je v grobem mogoče razvrstiti v tri skupine (4):
Več v kategoriji Vodenje
mag. Gorazd Buh
Vodenje: Ko »več« ne deluje več
Tatjana Kolenc
Demografija: Pomlajevanje organizacij ni lepotni poseg
dr. Peter Dular
Komentar: Ko vodijo »naši najboljši«
Sabina Lokar
Intervju z Ano Kordeš o izgubi in žalovanju: »Pretvarjanje, da se ni nič zgodilo, lahko boli zelo močno, pogosto bolj kot neroden, a iskren poskus stika«
