Intervju

dr. Tanja Urdih Lazar: Ključna sta komunikacija in zaupanje v vodstvo

Čas branja 12 min

Zdi se, da skrb za zdravje zaposlenih še nikoli ni imela tolikšnega pomena. Predvsem ohranjanje duševnega zdravja zaposlenih je namreč eden ključnih HR trendov in izzivov na globalnem nivoju. S tem v mislih smo se pogovarjali z dr. Tanjo Urdih Lazar, strokovnjakinjo za promocijo zdravja na delovnem mestu in raziskovalko na Kliničnem inštitutu za medicino dela Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. 

Kako negotovost poslovnega okolja, nenehne spremembe in hiter razvoj tehnologije vplivajo na zdravje zaposlenih v delovnem okolju?

Sodobne spremembe nedvomno močno vplivajo na delovno okolje, prinašajo pa tako pozitivne kot negativne učinke. Delo in delovno okolje moramo razumeti v širšem pomenu, kot dejavnike, ki lahko vplivajo predvsem pozitivno, kar pomeni, da pozitivni učinki morda celo prevladajo nad negativnimi. Kljub temu ljudje pogosto najprej pomislimo na negativne vidike, kot je stres zaradi dela. Vendar, brez dela smo lahko še bolj pod stresom, saj delo zagotavlja ne le sredstva za preživetje, ampak tudi daje življenju smisel in omogoča, da počnemo druge stvari, ki nas osrečujejo. 

Spremembe, ki se dogajajo, bodo zagotovo vplivale na naše delovno okolje na načine, ki jih morda danes še ne razumemo popolnoma, zato so nadaljnje raziskave na tem področju izjemno pomembne.

Tehnologija prinaša tako pozitivne kot negativne učinke na naše delo. Na eni strani nam olajša opravila, na drugi pa lahko predstavlja tudi ovire, zlasti ko se soočamo z nenadnimi spremembami ali pomanjkanjem ustreznega izobraževanja. Ob začetku epidemije so se mnogi pisarniški delavci prvič srečali z delom na daljavo. Večina med nami ni imela izkušenj ali veščin, potrebnih za učinkovito komuniciranje in delo na daljavo. Šolstvo se je znašlo še posebej na preizkušnji, ko je bilo potrebno na hitro preiti na izobraževanje na daljavo, kar je bilo za mnoge prvo resno soočenje s to tehnologijo. Ta prehod je izpostavil pomembnost prilagodljivosti in potrebo po stalnem izobraževanju ter pripravljenosti na nove načine dela, ki presegajo tradicionalne okvire delovnega okolja.

Na začetku so vlogo svetovalcev za promocijo zdravja prevzemali predvsem varnostni inženirji. V zadnjem času pa opažamo povečano vključenost kadrovskih služb, kar odraža širše razumevanje pomena zdravja na delovnem mestu.

Ključnega pomena za podjetja, ki so doživela uspeh ali so se vsaj počutila bolj pripravljena na krize kot drugi, je bilo zaupanje v vodstvo. To zaupanje ni bilo ustvarjeno čez noč, ampak je bilo rezultat dolgoletne gradnje. Sprejemanje težkih odločitev, kot so omejitve in prilagoditve delovnega okolja, je bilo lažje tam, kjer je bilo predhodno vzpostavljeno zaupanje. Kljub izzivom in odporu, ki se je pojavil tako v medijih kot med ljudmi, je zaupanje v vodstvo omogočilo, da so se podjetja in njihovi zaposleni lažje prilagodili in nadaljevali z delom v spremenjenih okoliščinah.

dr. Tanja Urdih Lazar Foto: osebni arhiv

Kakšno vlogo pri tem vidite v kadrovski službi pri samem razvoju, tudi pri samem izvajanju programov promocije zdravja?

Na našem inštitutu smo pred skoraj 20 leti začeli razvijati pristop k promociji zdravja pri delu v okviru projekta Čili za delo. Program, ki ga od začetka razvoja neprekinjeno nadgrajujemo, vključuje tudi izobraževanje, namenjeno svetovalcem za promocijo zdravja pri delu. Ti svetovalci so v podjetjih odgovorni za načrtovanje, izvajanje in spremljanje programov za boljše zdravje delavcev. 

Zanimivo je opazovati, kako se je sestava udeležencev naših izobraževanj spremenila skozi čas. Na začetku so vlogo svetovalcev za promocijo zdravja prevzemali predvsem varnostni inženirji. V zadnjem času pa opažamo povečano vključenost kadrovskih služb v to vlogo, kar odraža širše razumevanje pomena zdravja na delovnem mestu.

Izkušnje kažejo, da promocija zdravja na delovnem mestu zahteva razumevanje potreb zaposlenih, kar je mogoče doseči le z dobrim poznavanjem zaposlenih. Veliko informacij o zaposlenih, ki so ključne za oblikovanje učinkovitih programov, pa se zbira v kadrovskih službah. Te službe so postale ključne za uspeh programov promocije zdravja, ne samo zaradi dostopa do informacij, ampak tudi zaradi njihove sposobnosti zaznavanja in odzivanja na potrebe zaposlenih.

Spremembe, ki se dogajajo, bodo zagotovo vplivale na naše delovno okolje na načine, ki jih morda danes še ne razumemo popolnoma, zato so nadaljnje raziskave na tem področju izjemno pomembne.

Poleg tega kadrovske službe v zadnjih letih zaposlujejo psihologe, kar odraža prepoznavanje kadrovskih služb kot podporne strukture za zaposlene. Ta trend kaže na pomembnost kadrovskih služb ne samo v zbiranju in obdelavi informacij, temveč tudi kot delu podporne mreže za zaposlene pri naslavljanju njihovih težav.

Tako postaja jasno, da lahko kadrovske službe igrajo osrednjo vlogo pri načrtovanju in izvajanju programov promocije zdravja na delovnem mestu. Nastopajo lahko kot vodje projektov ali kot del multidisciplinarnih ekip, ki so osredotočene na zdravje in dobro počutje zaposlenih.

Kakšne konkretne strategije lahko delodajalci uporabijo za izboljšanje fizičnega in duševnega zdravja zaposlenih?

Ključni korak pri oblikovanju učinkovitih programov promocije zdravja na delovnem mestu je natančna analiza zdravstvenega stanja in potreb zaposlenih. Organizacije se pogosto »na slepo« odločajo  predvsem za aktivnosti na področju spreminjanja življenjskega sloga, vendar je pomembno, da ukrepe usmerjamo na reševanje konkretnih problemov, ki vplivajo na zdravje zaposlenih.

Intervencije so običajno povezane z ekonomskimi cilji organizacije, zlasti ko gre za zmanjšanje bolniških odsotnosti. Vendar če organizacija ne naslavlja pravih vzrokov za te odsotnosti, ne more pričakovati izboljšanja. Zato je res pomembno, da organizacije vložijo sredstva v programe, ki ciljajo na prave težave.

Pri naših izobraževanjih se poudarja pomen temeljite analize zdravja, ki vključuje zbiranje in analizo podatkov, kot so vzroki za bolniške odsotnosti, poročila medicine dela in merjenje zadovoljstva zaposlenih. Te informacije omogočajo organizacijam, da identificirajo ključne zdravstvene izzive in ustrezno usmerijo svoje intervencije.

Zagotavljanje učinkovitih programov promocije zdravja poleg tega zahteva tudi aktivno vključevanje in sodelovanje vseh zaposlenih ter močno podporo vodstva. Raziskave namreč kažejo, da brez trdne podpore menedžmenta upade interes zaposlenih za sodelovanje, programi promocije zdravja pa ne dosegajo želenih rezultatov.

Ključnega pomena za podjetja, ki so doživela uspeh ali so se vsaj počutila bolj pripravljena na krize kot drugi, je bilo zaupanje v vodstvo. 

Za uspešno promocijo zdravja na delovnem mestu je tako ključno, da organizacije pristopajo strateško in ciljno usmerjeno, s poudarkom na identifikaciji in reševanju osnovnih vzrokov za zdravstvene težave zaposlenih. Le tako je mogoče doseči trajnostne izboljšave zdravja in dobrobiti na delovnem mestu ter hkrati pozitivne učinke za poslovanje podjetja.

Kateri so največji izzivi na tem področju, ki jih zaznavate med organizacijami?

V okviru našega dela na področju varnosti in zdravja pri delu se soočamo s specifičnimi izzivi, ki izhajajo iz ločenega upravljanja teh dveh področij, ki sta razporejeni pod različna ministrstva. Ta strukturna delitev med Ministrstvom za delo, kamor spada varnost pri delu, in Ministrstvom za zdravje, pod katero sodi promocija zdravja, včasih otežuje celovito obravnavo zdravja na delovnem mestu.

Prizadevamo si za večjo integracijo obeh področij, saj verjamemo, da varnost pri delu predstavlja temelj, na katerem gradimo promocijo zdravja. Varnost pri delu je precej regulirana, promocija zdravja pa zahteva bolj prilagodljive in kreativne pristope, ki upoštevajo specifične potrebe in kulturo posameznega podjetja.

Različna podjetja imajo lahko podobne cilje, vendar zaradi različnih organizacijskih struktur in kultur potrebujejo drugačne strategije za njihovo dosego. Zato je pomembno, da so ukrepi prilagojeni in da pri njihovi izvedbi uporabljamo sinergijo med različnimi disciplinami, kot so marketing in komunikacija, da bi povečali udeležbo in angažiranost zaposlenih.

Ključni korak pri oblikovanju učinkovitih programov promocije zdravja na delovnem mestu je natančna analiza zdravstvenega stanja in potreb zaposlenih.

Marketing igra pomembno vlogo pri promociji programov za boljše zdravje, saj je za uspeh takšnih programov ključno, da znamo ukrepe pravilno "prodati" zaposlenim. To zahteva kreativnost in inovativnost pri komunikaciji, da bi presegli morebitni odpor in bi zaposleni spremembe sprejeli kot priložnost za izboljšanje zdravja in dobrega počutja na delovnem mestu.

Komunikacija je pogosto jedro mnogih težav v organizacijah, zato je izjemno pomembno jasno in sprotno obveščanje zaposlenih o načrtovanih in izvedenih ukrepih, da bi se izognili nesporazumom in zagotovili njihovo sodelovanje in podporo.

Kako pa lahko merimo uspešnost programov promocije zdravja na delovnem mestu? Da so podatki potem dejansko v pomoč pri nadaljnjem prilagajanju programov?

Podatki o zdravju in počutju zaposlenih so izhodišče za načrtovanje programov promocije zdravja, hkrati pa so tudi orodje za spremljanje uspešnosti ukrepov in seveda njihovo prilagajanje. Sistematično spremljanje uresničevanja ciljev na podlagi kazalnikov zdravja in tudi poteka posameznih ukrepov je eno od pomembnih priporočil za učinkovite programe promocije zdravja. Podjetja se pri merjenju učinkovitosti teh programov najpogosteje osredotočajo na zniževanje bolniškega staleža, seveda pa je kazalnikov uspešnosti več, npr. izboljšanje organizacijske klime, znižanje fluktuacije, zmanjšanje števila poškodb, zmanjšanje števila delavcev z omejitvami ali invalidnostjo itd. 

Na podlagi spremljanje teh kazalnikov lahko organizacije prepoznajo vrednost ukrepov kot naložbo v dobrobit svojih zaposlenih in posledično v svojo produktivnost.

Naš cilj je boljše vključevanje in angažiranje delodajalcev pri promociji zdravja, premagovanje percepcije promocije zdravja kot obveznosti in spodbujanje zavedanja, da je investicija v zdravje zaposlenih koristna za vse. To vključuje razbijanje mitov o promociji zdravja kot ločeni ali dodatni nalogi in poudarjanje, kako je tesno povezana s splošno dobrobitjo in produktivnostjo organizacije.

Raziskave kažejo, da brez trdne podpore menedžmenta upade interes zaposlenih za sodelovanje, programi promocije zdravja pa ne dosegajo želenih rezultatov.

Prepoznavamo tudi pomen kratkotrajnih bolniških odsotnosti kot potencialnega indikatorja globljih težav v organizaciji, kot so slabi medosebni odnosi ali prevelike obremenitve. Takšna spoznanja nam omogočajo, da bolj ciljno usmerimo naše intervencije in spodbujamo zdravo delovno okolje.

V prihodnje se nameravamo osredotočiti na raziskave in kampanje, ki bodo izboljšale naše razumevanje potreb in odnosov podjetij do promocije zdravja, ter načine, kako lahko te programe najučinkoviteje integriramo in promoviramo znotraj različnih organizacijskih struktur.

Prej ste omenili tudi epidemijo in delo od doma. To se je obdržalo, a obenem se že pojavlja tudi skrb, da ni več odklopa. Ljudje nosimo stvari domov in delamo še doma. Kakšen je vaš nasvet za organizacijo hibridnega dela z vidika zdravja?

Sodobni načini dela, ki jih mlajše generacije zelo cenijo, se odmikajo od tradicionalnih struktur, kar prinaša številne prednosti, denimo večjo fleksibilnost in svobodo pri organizaciji dela. Vendar pa je ključno, da organizacije zagotovijo ustrezne usmeritve za zaposlene o tem, kako najbolje izkoristiti te možnosti, ne da bi pri tem trpela njihova kakovost življenja.

Organizacije morajo zato oblikovati priporočila ali celo izobraževati, kako naj ljudje delajo na daljavo, obenem pa skrbeti za kolektivno povezanost. Da se ljudje še vedno srečajo, da imajo vez z organizacijo. Menim, da je to za zavzetost nujno. Pa tudi sicer, s socialnega vidika in samega rojevanja idej. Če delaš od doma, ne boš za vsako stvar, ki ti pade na pamet, klical sodelavca ali skliceval sestanka. Če pa sodelavca srečaš na hodniku, izmenjava idej steče hitreje. 

Omenili ste že projekt promocije zdravja pri delu v Sloveniji, ki ste ga pričeli v jeseni. Kaj želite z njim doseči? In kako vam kadroviki lahko pomagajo pri izpeljavi tega projekta?

Raziskovalni projekt Promocija zdravja pri delu v Sloveniji – evalvacija in predlogi za nadaljnji razvoj na dokazih podprtih programov bi želeli povezati z eno izmed naših prvih raziskav, ko smo začeli razmišljati o promociji zdravja na delovnem mestu. Zanimalo nas je predvsem, ali so direktorji pripravljeni storiti nekaj več za svoje zaposlene, ne le tistega, kar od njih zahteva zakonodaja s področja varnosti pri delu.

Menim, da je to še vedno problem. Predvsem v manjših podjetjih, ki se morda ne zavedajo, kako lahko zdravje postane problem, še posebej ker so bolj ranljiva. V takšnih podjetjih lahko poškodba ali bolezen enega zaposlenega ogrozi celotno podjetje.

Prepoznavamo tudi pomen kratkotrajnih bolniških odsotnosti kot potencialnega indikatorja globljih težav v organizaciji, kot so slabi medosebni odnosi ali prevelike obremenitve. 

Torej, zanima nas, kako danes izgleda promocija zdravja v naših podjetjih, kako razširjena je in kakšne oblike prevzema. Na podlagi tega želimo pridobiti usmeritve, ki bi nam omogočile prilagoditi naša izobraževanja. Zanima nas predvsem, kako doseči manjša podjetja, ki potrebujejo drugačno vrsto pomoči pri promociji zdravja. 

Poleg tega v skupini udeležencev naših izobraževanj opažamo nov profil udeležencev. Običajno so to podjetniki, ki že delujejo na področju zdravja in si želijo postati zunanji promotorji zdravja. To je bila tudi naša prvotna ideja pred leti, da bi ta vloga postala neke vrste poklic. Tako je urejeno, na primer, v Nemčiji, kjer zunanje ekipe obiščejo podjetje in mu pomagajo razviti načrt ter narediti prve korake pri njegovem uresničevanju. Pri tem so v veliko pomoč lahko tudi specialisti medicine dela. 

Kako lahko zdravnik medicine dela v procese promocije zdravja v podjetjih izboljša izvajanje in učinkovitost teh programov?

Njegova vloga je nepogrešljiva, saj ima obsežno znanje o podjetju, delovnih mestih in zdravstvenem stanju zaposlenih na podlagi opravljenih pregledov. Zdravniki medicine dela lahko pomagajo tudi pri izobraževanjih in drugih aktivnostih promocije zdravja. 

Že pred leti smo uvedli obveznost, da morajo vsi specializanti medicine dela v okviru svoje specializacije opraviti tudi izobraževanje o promociji zdravja. Tisti, ki so izobraževanje zaključili, pogosto poleg tradicionalnih nalog s področja medicine dela podjetjem svetujejo in pomagajo tudi pri pripravi programov promocije zdravja. V aktualni raziskavi želimo odkriti, v kolikšni meri in na kakšen način se to dejansko dogaja.  

Zdravniki medicine dela dobropoznajo podjetja, za katera skrbijo, sodelujejo pri oceni tveganja in že zdaj svetujejo delodajalcu glede morebitnih sprememb delovnega okolja. Zato bi bilo smiselno, da bi se v večji meri vključevali tudi v izvajanje programov promocije zdravja. Zdi se, da se s prihodom mlajših generacij to že dogaja, sodelovanje postaja bolj celovito, obsežno in poglobljeno.

Upamo, da bo z razširjeno raziskavo, v katero bomo vključili tudi vprašalnik za zdravnike medicine dela, mogoče dobiti boljši vpogled v trenutno stanje. To bi lahko dalo smernice, kako naj se promocija zdravja ali druge aktivnosti v prihodnosti bolje usmerijo in izvajajo.

Oznake:
Številka:

Več v kategoriji Intervju

Več člankov iz te kategorije