Družba

GZS opozarja, da minimalna plača 2026 ogroža delovna mesta in pogoje poslovanja

Čas branja 3 min

Na izredni seji upravnega odbora je Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) obravnavala posledice zadnjega zvišanja minimalne plače in nanje opozorila tudi na tiskovni konferenci. Po njihovih ocenah so zaradi izjemne rasti stroškov dela ogroženi obstoj številnih podjetij, stabilnost delovnih mest ter pogoji dela v delovno intenzivnih dejavnostih.

Tiskovna konferenca GZS na temo minimalne plače 2026. Foto: arhiv GZS

Stroški dela na rekordni ravni

Minimalna bruto plača se je s 1. januarjem 2026 zvišala za 16 odstotkov oziroma za 204 evre. Po podatkih GZS so se stroški dela za zaposlenega, ki prejema minimalno plačo, v zadnjega pol leta zvišali za več kot petino. Stroški dela v dodani vrednosti na zaposlenega dosegajo zgodovinsko najvišjo raven, na ravni celotnega gospodarstva naj bi letos presegli 63 odstotkov.

Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal je opozorila, da takšna rast stroškov dela v kombinaciji z drugimi obremenitvami ustvarja nepredvidljivo in nestabilno poslovno okolje. Po njenih besedah podjetja sicer podpirajo prizadevanja za višje plače, vendar brez sočasne rasti produktivnosti to dolgoročno ogroža delovna mesta in konkurenčnost gospodarstva.

Ogroženih 16.000 podjetij in 66.000 delovnih mest

Analitska služba GZS ocenjuje, da je približno 16.000 podjetij izpostavljenih tveganju, saj je pri več kot 66.000 delovnih mestih dodana vrednost nižja od stroškov dela zaposlenega z minimalno plačo, ki znašajo približno 29.000 evrov letno. Po navedbah GZS podjetja zaradi teh pritiskov že zmanjšujejo investicije, dvigujejo cene izdelkov in storitev, razmišljajo o krčenju obsega poslovanja, selitvah dejavnosti v tujino ali zapiranju.

Plačna uravnilovka in vpliv na delovna okolja

Glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc je poudaril, da je minimalna plača v Sloveniji pri 56 odstotkih povprečne plače oziroma 60 odstotkih plače v zasebnem sektorju, kar je najvišji delež med državami EU-22. Takšna raven po njegovih besedah povečuje plačno uravnilovko, zmanjšuje motivacijo zaposlenih, otežuje zaposlovanje mladih ter vodi v podražitve storitev in izdelkov.

Ivanc je spomnil tudi na izkušnje iz leta 2010, ko je po več kot 20-odstotnem dvigu minimalne plače v štirih letih delo izgubilo več kot 60.000 zaposlenih.

Najbolj prizadete delovno intenzivne dejavnosti

GZS kot posebej izpostavljene navaja dejavnosti, kjer stroški dela predstavljajo velik delež vseh stroškov: socialno varstvo, varovanje, poštne in kurirske storitve, oskrbo stavb in okolice, strežbo jedi in pijač, zbiranje in distribucijo vode, specializirana gradbena dela ter proizvodnjo pohištva.

V komunalnem gospodarstvu opozarjajo, da se bo rast stroškov dela neizogibno odrazila v višjih cenah komunalnih storitev, saj gre za dejavnosti, kjer stroški dela presegajo 40 odstotkov vseh stroškov, hkrati pa zmanjševanje števila zaposlenih ni realna možnost.

Opozorila iz industrije

Predstavniki kovinske in lesnopredelovalne industrije so izpostavili tveganja za delovna mesta in obseg proizvodnje. V kovinski industriji ankete kažejo, da več kot polovica podjetij razmišlja o delni ali večji selitvi proizvodnje, večina pa napoveduje upad prodaje in zmanjševanje zaposlenosti. V lesnopredelovalni in pohištveni industriji opozarjajo na ponovitev scenarija iz leta 2010, ko je po visokem dvigu minimalne plače panoga izgubila skoraj polovico delovnih mest.

Poziv k ukrepom

Upravni odbor GZS vlado poziva k sprejemu sedmih ukrepov za blažitev posledic rasti minimalne plače. Med kratkoročnimi predlaga subvencije za najbolj prizadete dejavnosti, dodatna sredstva za digitalizacijo in avtomatizacijo ter razbremenitev stroškov dela. Srednjeročno pa zagovarja razvojno kapico na socialne prispevke, več vlaganj v inovacije ter pripravo novega nacionalnega načrta gospodarskega razvoja do leta 2035.

Po oceni GZS je ohranitev socialnega modela in kakovostnih delovnih mest dolgoročno mogoča le ob sočasnem dvigu produktivnosti, stabilnem poslovnem okolju in predvidljivih pogojih za delovanje podjetij.

Preberite tudi članek Minimalna plača 2026: kako bo otežila delo kadrovikov?

Oznake:

Več v kategoriji Družba

Več člankov iz te kategorije