Zdravje je temelj vsega, kar počnemo. V sodobnem poslovnem svetu, kjer se soočamo s staranjem delovne sile in vedno večjimi pritiski na javni zdravstveni sistem, skrb za dobrobit zaposlenih postaja ena ključnih nalog HR oddelkov. Kako lahko podjetja premostijo vrzel med zakonskimi obveznostmi in resnično skrbjo za ljudi?

O strateškem pomenu kolektivnih zavarovanj, hitrem dostopu do zdravstvenih storitev in spreminjajočih se vrednotah generacij smo se pogovarjali z Natašo Hajdinjak, predsednico uprave PRVA Zavarovalnice, ki je že vrsto let zvesti partner #loveHR Summita, Slovenskega kadrovskega kongresa. Kot pravi, v PRVI verjamejo, da so odgovorne odločitve danes edini recept za brezskrben jutri – tako za posameznika kot za organizacijo.

Svetovni dan zdravja, ki ga sicer obeležujemo 7. aprila, nas vsako leto spomni, da je zdravje temelj kakovostnega življenja. Kako naj podjetja danes razumejo svojo vlogo pri skrbi za zdravje zaposlenih?

V PRVI verjamemo, da je za varnejši in brezskrbnejši jutri treba danes sprejemati odgovorne odločitve. Na tak način morajo tudi podjetja razumeti svojo vlogo pri skrbi za zdravje zaposlenih, še toliko bolj, če upoštevamo demografske trende in dejstvo, da se delovno aktivna populacija stara. To ima namreč pomemben vpliv na zdravstveno stanje in stroške zdravstvene oskrbe zaposlenih. Vloga podjetij je večplastna, saj na eni strani neposredno vpliva na produktivnost, na drugi pa ne le na konkurenčnost na trgu dela, temveč gradi zaupanje, pripadnost in zavzetost zaposlenih ter s tem dolgoročno krepi stabilnost organizacije.

Se je v zadnjih letih odnos podjetij do zdravja zaposlenih spremenil?

Po moji oceni absolutno da, k temu pa jih je zagotovo prisililo tudi stanje na trgu dela. Ukrepi podjetij so različni: od zagotavljanja zakonskih določil – varnega in zdravega delovnega okolja – do ukrepov, ki presegajo tržno prakso. Sem sodijo npr. preventivni pregledi in testiranja, izobraževanja za zdrav življenjski slog ter zagotavljanje hitrega dostopa do diagnostike in zdravstvene oskrbe v primeru težav.

Ali je vlaganje v zdravje zaposlenih še vedno razumljeno kot strošek ali že kot strateška investicija?

To je seveda odvisno od posameznega podjetja. Je pa zaznati, da vedno več podjetij z zdravjem zaposlenih upravlja strateško, saj se zavedajo, da na tak način gradijo dolgoročno stabilnost organizacije.

Kako kolektivna zavarovanja vplivajo na občutek varnosti in stabilnosti zaposlenih?

Kolektivna zavarovanja poskrbijo za finančno in s tem socialno varnost zaposlenega ter njegovih družinskih članov, ko zaposleni krajše ali daljše časovno obdobje zaradi bolezni ali nezgode ni sposoben opravljati svojega dela (ali pa je zaradi tega manj storilen) in prejemati polne plače. V primeru smrti zaposlenega njegovi družinski člani nenadoma poleg izgube ljubljene osebe utrpijo še izgubo njegovega dohodka v družinskem proračunu. Glede na to, kako želi podjetje nagovoriti izpostavljena tveganja, poznamo različne rešitve kolektivnih zavarovanj:

• dodatna zdravstvena zavarovanja, ki zagotavljajo hiter dostop do diagnostike in zdravstvene oskrbe, saj vemo, da je čas ključen dejavnik za hitro ozdravitev;
• riziko življenjska zavarovanja s kritjem hudih bolezni, ki zagotavljajo finančno nadomestilo, če zaposleni zboli za hujšo boleznijo sodobnega časa ali zaradi nje celo umre;
• nezgodna zavarovanja, ki zagotavljajo finančno nadomestilo v primeru poškodb, invalidnosti ali smrti zaradi nezgode.

Ali opažate, da mlajše generacije drugače vrednotijo zdravstveno varnost kot prejšnje?

Mladi živijo v času dolgih čakalnih vrst in izzivov pri zagotavljanju zdravstvene oskrbe, ko jo posameznik potrebuje. Starejši pa še vedno živimo s historičnim spominom, da bo za našo oskrbo poskrbela država oziroma nam je javno zdravstvo samoumevno in nam pripada.

Kaj danes podjetja najpogosteje iščejo na področju kolektivnih zavarovanj?

Velika večina podjetij ima za svoje zaposlene sklenjeno neko nezgodno zavarovanje iz preteklosti. Na žalost se tudi ob izteku teh polic pogosto ne vprašajo, ali kritja še odgovarjajo na tveganja, s katerimi se soočajo na kadrovskem področju. Je pa v zadnjih letih zaznati trend večjega povpraševanja po dodatnih zdravstvenih zavarovanjih s hitrim dostopom do diagnostike in zdravljenja. S tem podjetja naslavljajo problematiko absentizma in bolniških odsotnosti zaradi čakanja na zdravstveno oskrbo. Hkrati zaposleni tako relativno hitro občutijo boniteto, ki jim jo nudi delodajalec, saj v primeru težav hitro dostopijo do oskrbe v zasebnih ustanovah.

Kako dodatno zdravstveno zavarovanje (npr. PRVA Zdravje) odgovarja na realne izzive dostopnosti do zdravstvenih storitev?

Ključno je, da posameznik dobi hiter dostop do zdravstvene oskrbe na enostaven način in brez dodatnih finančnih izdatkov, kot so stroški samoplačniškega obiska specialista. PRVA Zdravje zagotavlja dostop do zdravstvene oskrbe najkasneje v 10 delovnih dneh od trenutka, ko zavarovanec pokliče ali prek spleta kontaktira naš asistenčni center Točka PRVA Zdravje. Ta poskrbi za triažni postopek, napoti zavarovanca na ustrezno storitev, ga naroči na termin pri izvajalcu in krije nastale stroške. PRVA Zdravje nudi širok nabor kritij:

• specialisti STANDARD ali NADSTANDARD (dostop do 1. pregleda pri specialistu tudi brez napotnice osebnega zdravnika),
• preventivni pregledi,
• operacije v treh različnih obsegih,
• rehabilitacije,
• psihološka pomoč in rehabilitacije,
• povračilo stroškov zdravil,
• drugo zdravniško mnenje v tujini.

Kakšno vlogo imata kolektivno življenjsko zavarovanje in kolektivni PDPZ pri dolgoročni finančni varnosti zaposlenih?

Kolektivna zavarovanja poskrbijo za finančno in socialno varnost zaposlenega in njegove družine, ko ta zaradi bolezni ali nezgode ne more opravljati dela. Zavarovanje nadomešča varčevanje posameznika za primere izpada dohodka. Predvsem pri zavarovanju za primer smrti gre za višje zavarovalne vsote, ki naj bi nadomestile dohodek v družinskem proračunu za več let, da si družina lahko opomore. Ker zavarovanja delujejo na principu solidarnosti, so zavarovalne vsote lahko precej višje od zneskov, ki bi jih posameznik v nekem obdobju lahko sam privarčeval. Prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje (PDPZ) pa je namenjeno pokrivanju finančne vrzeli med plačo in pokojnino iz obveznega stebra. Tako si zaposleni zagotovi ohranitev socialnega statusa in življenjskega sloga, ki ga je vajen.

Kako lahko HR oddelki kolektivna zavarovanja vključijo v širšo zgodbo o skrbi za zaposlene?

Kolektivna zavarovanja so del zaposlitvenega paketa, torej poleg plače. S tem delodajalec ne krepi le svoje konkurenčnosti, temveč odgovorno poskrbi za dodatno finančno varnost zaposlenih in njihovih družin. PRVA s svojimi vodji ključnih kupcev HR oddelkom nudi brezplačno svetovanje o tem, kaj je primerno glede na njihove specifične kadrovske izzive, tako glede nabora rešitev kot načinov financiranja.

Kaj je ključno, da zaposleni benefit doživijo kot resnično vrednost, ne kot formalnost?

Podatki kažejo na slabo finančno pismenost v Sloveniji in nizko stopnjo samozaščitnega ravnanja za nepredvidljive dogodke. To se odraža v številnih dobrodelnih akcijah za finančno pomoč ob boleznih ali nesrečah. Čeprav je takšna solidarnost pohvalna, bi moral vsak posameznik najprej sam poskrbeti za svojo varnost. Tu je vloga podjetja, da zaposlenim ob uvedbi bonitet zagotovi izobraževanje, jim predstavi pravice in poskrbi za redno osveževanje informacij. Ravno tu je prednost PRVE – vsi zaposleni živimo naš slogan »najbolj osebne zavarovalnice«. V sodelovanju s podjetji organiziramo izobraževanja za zaposlene v njihovem delovnem okolju, npr. v okviru rednih srečanj, da čim bolj učinkovito upravljamo z njihovim časom.

Kakšni bodo po vašem mnenju trendi na področju skrbi za zdravje zaposlenih v naslednjih petih letih?

Da bi zagotovili pravočasno dostopnost oskrbe za ranljivejše skupine, bi država morala poseči v košarico pravic iz obveznega zavarovanja, hkrati pa bo potrebno več angažmaja pri preventivi in promociji zdravega življenjskega sloga. Podatki kažejo na nevzdržnost sistema ob naraščajočih izdatkih in starajoči se družbi. Menim, da je vzdržen sistem ekosistem vseh deležnikov: države, zavarovalnic, izvajalcev, delodajalcev in zavarovancev. Sestavljen bo iz obveznega zavarovanja in dodatnih zavarovanj več zavarovalnic, kar bo ustvarilo pritisk na učinkovitost. Izvajalcev ne bi smeli deliti na javne in zasebne, ampak združiti vse kapacitete po vnaprej znanih pravilih. Prav tako bi moralo biti vplačilo podjetja za zdravstveno oskrbo zaposlenih davčno priznan strošek in ne boniteta, kar bi podjetja dodatno spodbudilo k vlaganju.

Če bi vodstvom podjetij dali eno priporočilo za premik z dolgoročnim učinkom – kaj bi bilo?

Zavedanje, da za visoko zavzetost in zadovoljstvo niso pomembne le strokovne kompetence zaposlenega, temveč tudi njegova finančna pismenost. Le tako so zaposleni bolj dovzetni za rešitve, pomembne za njihovo dolgoročno varnost. Zato naj zavarovalne rešitve vgrajujejo v zaposlitveni paket kot enakovreden element nakazilu plače na transakcijski račun.

Več v kategoriji Intervju

Intervju

Sabina Lokar

Intervju z Ano Kordeš o izgubi in žalovanju: »Pretvarjanje, da se ni nič zgodilo, lahko boli zelo močno, pogosto bolj kot neroden, a iskren poskus stika«

Intervju

Sabina Lokar

David Ducheyne: »HR ne sme le čakati na prihodnost, temveč jo mora voditi«

Intervju

Sabina Lokar

Intervju s Tamaro Kokol Hudoklin, HR managerko v podjetju CREAPLUS: Ko UI razloži, zakaj nimate več dopusta 

Intervju

Sabina Lokar

Intervju z Moniko Teran, direktorico kadrovskega področja v Spar Slovenija: O tem, kako lahko mladi dobijo širšo sliko poslovanja

Več člankov iz te kategorije