Jaka Kavčič: Prihodnost je v rokah tistih, ki bodo obudili zmagovalno miselnost
Čas branja 15 minPogovarjali smo se z generalnim direktorjem Summit avto, Jako Kavčičem, ki nam je predstavil svoje poglede na sodobno vodenje, milenijce, medgeneracijske razlike in razmere na gospodarskem področju.

Način vodenja se čez čas zagotovo spreminja in spremembe so postale stalnica pri vodenju. »Srečujemo se z medgeneracijskimi razlikami in izredno pomembno je, da znamo povezati različne generacije med seboj z namenom, da pri vsaki generaciji poiščemo znanje, ki generacije medsebojno dopolnjuje. Nikakor ne smemo zanemariti izkušenj in znanja »baby boom« generacije, ki bodo še kako dobrodošle vsem 'milenijcem'«.
G. Kavčič, že dokaj mladi ste začeli z vodstvenimi položaji in vlogami. Kakšno vodenje se vam zdi primerno za sodobni čas, ki kliče po spremembah?
Vrednote generacij so se bistveno spremenile, ampak pomembno je, da na razlike gledamo kot na priložnosti in ne kot na težave. Pri vodenju se mi zdi pomembno, da vodimo z zgledom, da zaposlene opolnomočimo, jih motiviramo in jim pustimo, da lahko delajo samostojno tako, da se razvijajo, dosegajo cilje, vendar za svoje odločitve prevzamejo tudi odgovornost. Učimo se celo življenje in kdor dela, dela tudi napake. Prav se mi zdi, da razvojne napake dopuščamo in popravljamo namerne. Seveda moramo skrbeti, da jih naredimo čim manj, ampak najbolj pomembno se mi zdi, da se iz vsake napake nekaj naučimo. To je najboljša šola. Časi avtokratskega vodenja so že zdavnaj minili, pa čeprav sam še vedno naletim na takšne kolege. Zato se dogaja, da iz takšnih okolij »milenijci« odhajajo, saj ni medsebojnega razumevanja različnih vrednot.
Nihče na tem svetu ni tako pomemben, da mu ni treba biti prijazen do drugih.
Večkrat smo opomnjeni, da nas čakajo novi, a temeljitejši izzivi v prihodnosti, kot smo jih bili vajeni do zdaj. Domala nam grozi nova finančna kriza, saj smo se že navadili konjunkture. Hkrati je veliko sprememb na področju dela in samega odnosa do poklicev.
Finančna kriza se bo zgodila. Vprašanje je samo, kdaj. Je pa vsaka kriza tudi priložnost, in če sem malo provokativen, je morda celo dobro, da pride. Opažam, da delo ni več vrednota. V času moje mladosti smo skoraj vsi vrstniki delali med počitnicami, da smo zaslužili nekaj tolarjev. Danes otroci prihajajo v šolo s starši, jutri bodo prišli z odvetniki. Vsi se zavedajo svojih pravic, redko kdo svojih dolžnosti. Imamo cel kup deficitarnih poklicev, po drugi strani pa polne šole tistih programov, ki jih gospodarstvo ne potrebuje. Močno upam, da bo naslednja finančna kriza pripeljala do spremembe miselnosti, da ne more biti vsak »influencer«, »estradnik« ipd. Tudi menedžer in vodja ne more biti vsak. Kljub razvoju novih tehnologij in spremembam vrednot bomo še vedno potrebovali nekoga, ki nam bo zamenjal počeno cev v kopalnici in položil parket. Skrajni čas je, da začnemo tudi te poklice ceniti in spodbujati mlade, da od interneta ne bodo mogli udobno živeti prav vsi.
Moramo se zavedati, da smo soodgovorni, ne samo zato, da bodo mladi imeli službe, ampak tudi zato, da bomo njihovi mentorji.