Psihologija

Kako izbrati ustreznega vodjo – različni pristopi k merjenju in ocenjevanju kompetenc

Čas branja 12 min

Vsak dan je lahko nov izziv v delovni organizaciji – kako izbrati najboljšega vodjo, katerega vodjo razvijati še naprej, na katero izobraževanje ga poslati in tudi pred izzivom, kateri izmed vodij ne dosega pričakovanj oz. zastavljenih ciljev. Naj ocenjujemo njegovo osebnost, morda kompetence ali le njegove rezultate. Enoznačnega odgovora ni, v članku pa predstavljamo nekatere že uveljavljene pristope, ki so se izkazali kot zanesljivi, objektivni in veljavni kazalci za napovedovanje vodjeve uspešnosti.

Skozi zgodovino so se raziskovalci pogosto ukvarjali s konceptom vodenja, saj so poskušali razložiti, kaj vodenje je, kako je pojem mogoče opredeliti ter kaj naredi dobrega vodjo. Posledično obstaja skoraj toliko definicij in opisov samega termina, kot je ljudi, ki so se s tem ukvarjali. Širše bi lahko vodenje opredelili kot vedenje posameznika, ki usmerja aktivnosti skupine k temu, da bodo dosegli skupen cilj, pri čemer je koncept tesno povezan z vplivanjem, motiviranjem in prepričevanjem1. Na vprašanja, ali bi lahko dober vodja ekspertnega tima uspešno vodil tudi multinacionalko in obratno, ali je dober vodja proizvodnje lahko uspešen tudi pri vodenju inovacijske dejavnosti svojih sodelavcev, ni verjetno odgovoriti kategorično pritrdilno. Tako se pogosto postavlja vprašanje, ali obstajajo določene lastnosti oz. kompetence, ki so skupne vsem uspešnim vodjem, ne glede na okoliščine2.

Kako lahko vrednotimo kompetence?

Kompetence so celota med seboj povezanih sposobnosti, znanj, motivacije, samopodobe in vrednot, ki jih posameznik zna, hoče in zmore uspešno uporabiti v dani situaciji3, to pa mu omogoča učinkovito in/ali superiorno delovanje.

Bartram4 je v raziskavi z več kot 4800 udeleženci dokazal povezanost kompetenc s sposobnostmi in osebnostnimi lastnostmi in potrdil obstoj osmih ključnih kompetenc: vodenje in odločanje, podpora in sodelovanje, komuniciranje in predstavljanje, analiziranje in interpretiranje, ustvarjanje in konceptualizacija, organiziranje in vodenje, prilagajanje in spoprijemanje ter podjetništvo in rezultati. Ugotovil je tudi, da je kompetenca vodenje in odločanje značilna za zaposlene na vodilnih in vodstvenih delovnih mestih in vključuje naslednje oblike vedenja: sprejemanje odločitev in odgovornosti, dajanje pobud, samozavestno vodenje, dajanje usmeritev in koordinacija aktivnosti, nadzor in opazovanje vedenja, treniranje, delegiranje, spodbujanje zaposlenih, motiviranje drugih, razvijanje zaposlenih, prepoznavanje in zaposlovanje sposobnih. Davis idr.5 navajajo pet skupin kompetenc, ki so se izkazale kot generične za vodstvene profile različnih delovnih mest. To so administrativne kompetence, komunikacijske kompetence, interpersonalne kompetence, vodstvene ter motivacijske. Kaj odlikuje učinkovite vodje, sta poskušala raziskati tudi Whetten in Cameron3, ki sta v intervjujih s 402 managerjema identificirala 60 vodstvenih kompetenc. Največkrat so se pojavljale verbalna komunikacija, upravljanje časa in stresa, odločanje, prepoznavanje, opredeljevanje in reševanje problemov, motivacija in vpliv na druge, delegiranje, postavljanje ciljev in vizije, samozavedanje, oblikovanje timov ter upravljanje konfliktov.

Kompetence so celota med seboj povezanih sposobnosti, znanj, motivacije, samopodobe in vrednot, ki jih posameznik zna, hoče in zmore uspešno uporabiti v dani situaciji, to pa mu omogoča učinkovito in/ali superiorno delovanje.

Kljub nekaterim podobnostim pa številne študije, s katerimi so raziskovalci skušali odkriti ključne lastnosti uspešnih vodji, kažejo nizko skladnost rezultatov. To pomeni, da je vodenje zelo kompleksen proces in da ni enotne formule ali tehnike, ki bi zagotovila uspešnost vodje pri doseganju zastavljenih ciljev, saj se deleži in intenziteta posameznih lastnosti konkretne osebe nenehno spreminjajo glede na spremenljive okoliščine2. Opozoriti je tudi treba, da je malo verjetno, da bo vodja imel vse naštete kompetence. Pomembnejše za organizacijo je, da identificira tiste kompetence, ki bodo vodji pomagale pri opravljanju njegove vloge. V praksi moramo torej pri iskanju ustreznega vodje vedno izhajati iz ciljev. Kompetence, potrebne za dobro vodenje, morajo biti v organizacijo vpete preko vizij in strategije. Da pa lahko to dosežemo, je ključno merjenje vodenja.


Številka:

Več v kategoriji Psihologija

Več člankov iz te kategorije