KAKO IZBRATI USTREZNEGA VODJO – RAZLIČNI PRISTOPI K MERJENJU IN OCENJEVANJU KOMPETENC

ANDREJA PETROVČIČ, ŠTUDENTKA PODIPLOMSKEGA ŠTUDIJA PSIHOLOGIJE IN IZR. PROF. DR. EVA BOŠTJANČIČ, VODJA KATEDRE ZA PSIHOLOGIJO DELA IN ORGANIZACIJE, ODDELEK ZA PSIHOLOGIJO, FF UL

Kompetence so celota povezanih sposobnosti, znanj, motivacije, samopodobe in vrednot, ki jih posameznik zmore uspešno uporabiti v dani situaciji, to pa mu omogoča učinkovito in superiorno delovanje.

Vir: Unsplash

Vsak dan je lahko nov izziv v delovni organizaciji – kako izbrati najboljšega vodjo, katerega vodjo razvijati še naprej, na katero izobraževanje ga poslati in tudi pred izzivom, kateri izmed vodij ne dosega pričakovanj oz. zastavljenih ciljev. Naj ocenjujemo njegovo osebnost, morda kompetence ali le njegove rezultate. Enoznačnega odgovora ni, v članku pa predstavljamo nekatere že uveljavljene pristope, ki so se izkazali kot zanesljivi, objektivni in veljavni kazalci za napovedovanje vodjeve uspešnosti.

Skozi zgodovino so se raziskovalci pogosto ukvarjali s konceptom vodenja, saj so poskušali razložiti, kaj vodenje je, kako je pojem mogoče opredeliti ter kaj naredi dobrega vodjo. Posledično obstaja skoraj toliko definicij in opisov samega termina, kot je ljudi, ki so se s tem ukvarjali. Širše bi lahko vodenje opredelili kot vedenje posameznika, ki usmerja aktivnosti skupine k temu, da bodo dosegli skupen cilj, pri čemer je koncept tesno povezan z vplivanjem, motiviranjem in prepričevanjem¹ . Na vprašanja, ali bi lahko dober vodja ekspertnega tima uspešno vodil tudi multinacionalko in obratno, ali je dober vodja proizvodnje lahko uspešen tudi pri vodenju inovacijske dejavnosti svojih sodelavcev, ni verjetno odgovoriti kategorično pritrdilno. Tako se pogosto postavlja vprašanje, ali obstajajo določene lastnosti oz. kompetence, ki so skupne vsem uspešnim vodjem, ne glede na okoliščine² .