V prispevku raziskujemo vlogo kadrovikov pri nudenju podpore zaposlenim v težkih osebnih situacijah, kot so nedavne poplave. S strokovnimi nasveti psihologinje Maše Androjna, dobitnice naziva Kadrovski up 2023, podajamo korake in usmeritve, kako se lahko kadroviki učinkovito vključijo v zagotavljanje podpore zaposlenim v časih kriz in osebnih stisk zaposlenih.

V življenju se vsak posameznik sreča z različnimi preizkušnjami, ki zahtevajo tako fizično kot psihično trdnost. Nedavne poplave so nas ponovno opomnile, kako nepredvidljive in uničujoče so lahko naravne nesreče za človeško življenje. Posledice so lahko hude in dolgoročne, če ljudje ne prejmejo pravočasne podpore - tudi na delovnem mestu. V takšnih kriznih trenutkih igrajo ključno vlogo kadroviki, ki zaposlenim nudijo podporo in usmeritve pri soočanju s težkimi osebnimi situacijami. 

Psihologinja Maša Androjna, prejemnica naziva Kadrovski up 2023, je prispevala dragocene napotke, kako kadroviki lahko ljudem v stiskah ponudijo pomoč. Kadroviki imajo pomembno vlogo pri nudenju prve psihološke pomoči in podpori zaposlenim, ki so se znašli v stiski, kot so poplave ali druge katastrofe. A Maša Androjna poudarja, da podpora ni rezervirana samo za strokovnjake s področja psihologije, temveč lahko pomaga vsakdo, ki je pripravljen prisluhniti in povprašati sodelavca, kako se počuti.

Če gre za hudo stisko, je treba takšnega zaposlenega takoj preusmeriti k strokovnim virom pomoči, denimo na telefonsko številko za anonimne pogovore ali po potrebi tudi drugam.

Splošno lahko kadroviki zaposlenim, ki so se znašli v stiski na osebnem področju, pomagajo tako, da prilagodijo njihove delovne naloge, jim omogočijo hibridno delo ali pa na delovnem mestu, odvisno od specifike posamezne situacije. Trenutno je verjetno marsikomu lažje priti v pisarno, kot delati doma. Na splošno pa soočanje s situacijami, kakršne so bile nedavne poplave, soočanje ljudi s situacijo poteka v več fazah, čemur je treba prilagoditi tudi podporo.

1. Faza - Prva pomoč in praktična podpora

V prvih dneh po poplavah je ključno zagotoviti osnovne potrebščine in nuditi varnost zaposlenim, ki so utrpeli škodo. Kadroviki lahko spodbudijo iniciativo glede praktične, materialne pomoči. V tej fazi je treba pomagati tako, da imajo ljudje osnovne dobrine, in dobrine, s katerimi si lahko ustvarijo nazaj svoj dom. V poplavah so bili to razvlaževalci, bagerji in podobno. Prav tako lahko kadroviki svojim zaposlenim v tej fazi pomagajo tako, da pomagajo poiskati ljudi, ki znajo pomagati s svojimi storitvami. Podjetja so v primeru poplav denimo pomagala tudi tako, da so nudila začasno bivališče svojim zaposlenim, ki jim je poplavilo domove. 

V tej fazi je pomembno tudi spodbujati odprt dialog s zaposlenimi, kjer se jim nudi roka podpore in posluh za njihove čustvene potrebe. Poleg tega pripravimo seznam telefonskih številk za anonimen, razbremenilen pogovor, saj so to trenutki zelo močnih čustvenih stisk in se je včasih lažje pogovarjati z nekom, ki ga ne poznaš, kot s kadrovikom. Kadroviki lahko zaposlene v stiski informirajo tudi po internih kanalih, z zloženkami, letaki, … in tako ponudijo zaposlenim ključne informacije glede procesa okrevanja, kako si lahko pomagajo tudi sami in na koga se lahko še obrnejo. Zanesljivi viri za kontake in druge usmeritve so NIJZ, centri za duševno zdravje, Društvo psihologov in podjetje EAP (iniciativa, ki je nastala v ZDA in skrbi za duševno zdravje na delovnem mestu).

2. Faza - Čustvena in socialna podpora

Ko se osnovne potrebe uredijo, je pomembno zagotoviti čustveno podporo zaposlenim, saj se lahko pojavijo psihološki odzivi na stresno situacijo. Kadroviki lahko organizirajo delavnice in izobraževanja o psiholoških reakcijah, stresu ter načinih soočanja s čustvenimi stiskami. 

Takšna izobraževanja so primerna za vse, predvsem tudi za vodje posameznih oddelkov, ki imajo tesnejši, pogostejši stik z zaposlenimi. Ključno je namreč, da se stiska sploh prepozna, poudarja Maša Androjna. Zato je treba spremljati doživljanje, občutke ljudi. Nekateri namreč ne želijo o tem govoriti, se pa lahko hitro zazna, če bi morda potrebovali pomoč. 

Ni nujno, da jim pri tem pomaga kadrovik v svoji vlogi, ampak se mu ponudi psihoterapevtsko pomoč ali kontakte, na katere se lahko obrne. Ta napotitev do ustreznih strokovnih služb je zelo pomembna, saj če gre za hud stresni odziv, se lahko razvijejo močna posttravmatska stresna motnja ali drugi simptomi, ki dolgoročno lahko zelo poslabšajo življenje posameznika, opozarja Androjna. V tem primeru ljudje, na primer, niso zmožni več pripotovati do določenega kraja, doživljajo panične napade, se ne morejo osredotočiti na svoje delo in podobno. 

Dobra praksa, ki jo je psihologinja opazila v nekaterih kadrovskih službah, je, da nudijo pomoč strokovnjaka tudi interno. S psihologom oziroma drugim strokovnjakom s področja se dogovorijo, da zanje izvaja terapije oziroma podporo zaposlenim. Celotno storitev za zaposlene lahko nudi podjetje, kar je v zadnjem primeru poplav, ko gre tudi za hude finančne stiske, zelo dobrodošlo.

3. Faza - Dolgoročna podpora in spremljanje

Tudi ko se situacija normalizira, lahko ostanejo dolgoročne posledice čustvenih stisk. Kadroviki imajo vlogo prepoznavanja teh znakov in nudenja nadaljnje podpore. Spremljajo zaposlene, ki so bili v stiski, ter občasno preverijo njihovo počutje. Pomembno je, da kadroviki delijo informacije o obstoječih virih pomoči in spodbujajo odprto komunikacijo znotraj organizacije.

Dobro je, da imajo kadroviki seznam ljudi, ki se soočajo z osebnimi stiskami, in da so nanj pozorni. Včasih je treba človeka tudi nekoliko prisiliti, da spregovori o sebi, zato je včasih dovolj le ponuditi roko in se bodo odprli. Dobro je, da kadroviki o vsem informirajo tudi vodje in sodelavce, ki so v tesnem stiku s posamezniki, ki se soočajo s stisko, in tudi lažje opazijo odstopanja od njihovega običajnega vedenja. Včasih je dovolj samo pogovor, spet v drugih primerih se lahko posamezniku prilagaja delo glede na njegove trenutne zmožnosti. Omogoči se mu denimo lahko postopno vrnitev na delo, opraviči izostanek in podobno.

Pomemben je razvoj psihološke pismenosti

Maša Androjna poudarja, da je pomembno, da se kadrovniki in drugi zaposleni, predvsem pa vodje, osveščajo in razvijajo psihološko pismenost, da lahko prepoznajo ključne simptome in se odzovejo pravočasno. Sposobnost prepoznavanja znakov čustvenih stisk, pravilnega odzivanja in usmerjanja k strokovnim virom je ključna za učinkovito podporo zaposlenim v težkih situacijah. Androjna tako svetuje kadrovikom, da vzpostavijo politike in protokole za krizne situacije ter spodbujajo odprt dialog o čustvenem počutju med zaposlenimi.

S celostnim pristopom k podpori namreč lahko kadroviki postanejo pomembni akterji pri ohranjanju zdravega delovnega okolja, tudi v časih kriz.