Ob prehodu v upokojitev mnogi posamezniki doživljajo izgubo identitete, povezane z delom, ki so jo gradili skozi svojo kariero. V članku bomo opisali, kako se ta izguba izraža, kako jo organizacije obravnavajo in zakaj še vedno primanjkuje učinkovitih strategij za podporo posameznikom v tem prehodnem obdobju. Prikazali bomo tudi nekatere dobre prakse.

Izvedeli boste:

Zakaj upokojitev lahko vodi do občutkov nepomembnosti in praznine pri mnogih posameznikih?

Zakaj večina organizacij zanemarja psihološke in socialne izzive prehoda v upokojitev?

Kako lahko prakse, kot so mentorske vloge, postopno upokojevanje in klubi upokojencev, pomagajo posameznikom ohranjati občutek vrednosti in socialne povezanosti po upokojitvi?

Staranje delovne sile ima številne posledice, od upada produktivnosti, odtekanja tacitnega znanja, do povečane potrebe po prilagoditvah delovnega okolja (Lépine in Briley, 2011). Organizacije se pogosto osredotočajo na produktivnost in inovacije, pri čemer spregledajo psihološke in socialne posledice, s katerimi se soočajo zaposleni, ki se približujejo upokojitvi. Ena izmed teh posledic je izguba identitete, povezane z delom ob upokojitvi.

Za mnoge delo ni zgolj vir dohodka, temveč ključen dejavnik njihovega samopojmovanja. V življenju posameznika delo predstavlja pomemben vir družbenega priznanja, smisla, statusa in pripadnosti (Jolles in drugi, 2022). Kljub temu da upokojitev za večino ljudi predstavlja vesel življenjski dogodek, pa posamezniki pri tem izgubijo vsakodnevno rutino, občutek pomembnosti oziroma koristnosti, družbene stike, kar je bilo prej pomemben vir in del povratnih informacij o posameznikovi identiteti. Upokojitev je večplasten proces in predstavlja izzive, pogosto odražene v občutkih praznine, izgube smisla in socialne izključenosti.

Izguba identitete, povezane z delom: kaj se dogaja s človekom?

Identiteta, ki jo ljudje pridobijo skozi delo, je tesno povezana z njihovim občutkom vrednosti, dosežki in socialnimi povezavami (Dutton et al., 2010). Kadar posameznik po dolgoletni karieri preneha delati, lahko izguba te identitete privede do občutka nepomembnosti, nekoristnosti in odtujenosti. To še posebej velja v družbah, kakršna je tudi naša, kjer se delo pogosto dojema kot osrednji del posameznikovega življenja.

Upokojitev pogosto prinese izgubo identitete, ki je povezana z delom, kar lahko vodi do občutkov nepomembnosti, praznine in socialne izključenosti.

Ob upokojitvi se posamezniki soočajo z izgubo vsakodnevne rutine ter socialnega okolja, ki ga je zagotavljalo delovno mesto. Pri nekaterih se pojavi tudi vprašanje, kdo so brez svoje profesionalne vloge. Identiteta, ki je bila skozi leta gradnje kariere trdno povezana z delom, se v trenutku izgubi ali pa postane negotova. Ta prehod je še posebej težak, ker družba in organizacije večinoma nimajo ustreznih mehanizmov za podporo tem posameznikom pri prehodu v novo življenjsko obdobje.

Več v kategoriji Družba

Družba

Uredništvo HR&M

Umetna inteligenca: Ali je vaš novi zaposleni “deepfake”?

Družba

Uredništvo HR&M

Organizacijska kultura: kako so jo zgradili v Microsoftu

Enej Gradišek

Agilnost: Stanje v Sloveniji in prihodnji trendi

Pravo in davki

Nejc Humar

Zaposlovanje invalidov: Kakšne so spodbude za delodajalce?

Več člankov iz te kategorije