Javni sektor ni več “poseben primer”, ki ga lahko obravnavamo ločeno od realnosti trga dela. Pritisk na kadre, demografske spremembe, digitalna preobrazba in pričakovanja javnosti se danes z enako močjo – pogosto pa še bolj – zarežejo v bolnišnice, šole, raziskovalne inštitute, policijo, vojsko in javne službe. HR v javnem sektorju zato ne more več ostati predvsem administrativna funkcija. Postaja ključni del odzivnosti, stabilnosti in kakovosti javnih storitev.

V ospredje stopa premik, ki je več kot terminološki: od razumevanja javne uprave k celostni obravnavi javnega sektorja – z vsemi njegovimi specifikami in realnimi izzivi na terenu.

Programsko vodenje odra HR v javnem sektorju, ki se bo odvil 3. aprila 2026 v GH Bernardin v Portorožu, tudi letos prevzema izr. prof. dr. Tatjana Kozjek (UL, Fakulteta za upravo), ki s svojim delom na presečišču vodenja, organizacijske kulture in upravljanja v javnih sistemih odpira prostor za bolj strateški, prenosljiv in izvedljiv HR pogovor: kaj v javnem sektorju deluje – in kaj je treba zaradi razmer na trgu dela postaviti na novo.

Od “enega modela za vse” k realnim segmentom javnega sektorja

Ena ključnih ugotovitev pri pripravljanju letošnjega programa odra HR v javnem sektorju je bila, da javni sektor ni enoten svet. Največji kadrovski pritiski so tam, kjer so službe najbolj izpostavljene, kadra primanjkuje in so pričakovanja uporabnikov najvišja. Zato bo oder v ospredje postavil štiri največje segmente javnega sektorja:

• Javna uprava (ministrstva, organi v sestavi, upravne enote)
• Zdravstvo (veliki sistemi, ki jih zaznamujejo pomanjkanje kadra, izgorelost, kompleksno vodenje)
• Šolstvo in znanost (od srednjih šol do fakultet in raziskovalnih inštitutov, kjer kronično primanjkuje kadra, plače pa niso motivator, ki bi izučene šolnike pritegnile h karieri v tem segmentu)
• Policija in vojska – posebne kulture, stres, hierarhija, krizno delovanje)

Ob tem se odpira še posebno zahtevno polje: javne službe. Prav tu se začnejo hibridne cone med javnim interesom in statusnimi/zakonskimi okviri (ZJU in ZDR), ki v praksi odločajo o tem, kaj je sploh izvedljivo – in kdo nosi odgovornost, ko sistem poka po šivih. Oder bo zato izhajal iz skupnih imenovalcev: delovanje v javnem interesu, politični kontekst, proračunske omejitve in odgovornost do skupnosti.

Agilnost v javnem sektorju: manj sloganov, več mehanike

Agilnost v javnih sistemih ni “start-up” svet, temveč sposobnost, da organizacija preživi pritiske in hkrati ohrani standard storitev. Na odru bomo agilnost obravnavali zelo praktično – kot upravljanje ciklov, okvirov in kriz:

• Proračunski cikli kot priložnost (ne kot izgovor): javni sistemi imajo predvidljiva “okna”, ko se sredstva sproščajo hitreje (npr. ob koncu leta ali v obdobjih pred volitvami). Agilen HR ima razvojne projekte pripravljene vnaprej – in jih zna aktivirati, ko se okno odpre.
• Krizna operativnost: prenos nalog, hitra prerazporeditev odgovornosti, stabilnost ekipe – brez tega ni odzivnega sistema. Fokus bo na tem, kako graditi kulturo, kjer se organizacija ne sesuje ob nepredvideni odsotnosti ali spremembi pogojev.

Kultura in vodenje: razlike niso izgovor

Eden pomembnejših prebojev odra HR v javnem sektorju je rušenje mita, da je vodenje v javnem sektorju fundamentalno drugačno od tistega v gospodarstvu. Razlike obstajajo – a ključni determinant uspeha ostaja voditeljstvo: sposobnost vodje, da razume ljudi, obvladuje kritike, uporablja raznolikost sodelavcev in drži smer tudi, ko je sistem pod pritiskom.

Oder bo zato odpiral tri vsebinske poudarke:

• Organizacijska klima kot orodje privabljanja kadra
• Digitalizacija v javnem sektorju
• Integriteta pri zaposlovanju v javnem sektorju

Komu je oder namenjen?

Oder HR v javnem sektorju na SKK 2026 nagovarja:

• HR vodje in strokovnjake v javnih institucijah (uprava, zdravstvo, šolstvo, raziskovalni sektor, varnostni organi, javne službe)
• direktorje, ravnatelje, vodje služb in oddelkov, ki vodijo ljudi v javnih sistemih
• vse, ki se ukvarjajo s kulturo, vodenjem, sistemizacijo, zaposlovanjem, razvojem kompetenc in odpornostjo organizacij v javnem interesu

Zakaj se udeležiti?

Ker to ni oder o tem, “kako je v javnem sektorju težko”. To je oder o tem, kako narediti premike, ki štejejo: od administrativnih okvirov k vodenju, od izgovorov k izvedljivim praksam, od ozke obravnave uprave k realnosti celotnega javnega sektorja.

Če v javnem sistemu vodite ljudi, boste odšli z:

• jasnejšo sliko, kako različni segmenti javnega sektorja rešujejo iste probleme,
• konkretnimi pristopi za odzivnost (krize, kadrovske vrzeli),
• uporabnimi koncepti za kulturo in vodenje, ki zmanjšujeta pasivnost in krepita odgovornost,
• okvirjem za premišljeno in zakonito uporabo digitalnih orodij v HR procesih.

#loveHR Summit 2026 bo javnemu sektorju namenil prostor, ki ga danes nujno potrebuje: prostor za resen, strokoven in prenosljiv pogovor o ljudeh – in o sistemih, ki brez njih ne delujejo.

Pridružite se in se prijavite!

Več v kategoriji Slovenski kadrovski kongres

Slovenski kadrovski kongres

Uredništvo HR&M

#loveHR Summit, Slovenski kadrovski kongres 2026: Premiki, ki štejejo – zakaj letos drugače ne gre

Družba

Uredništvo HR&M

Zimske razmere: kaj mora zagotoviti delodajalec in kdaj lahko delavec odkloni delo

HRM

Larisa Grizilo

Plačna transparentnost: 11 mitov o direktivi o preglednosti plačil

Psihologija

Uredništvo HR&M

Žalovanje na delovnem mestu: slepa pega HR politik, ki ima visoko ceno

Več člankov iz te kategorije