Danes dogajanje na področju ekonomije, tako v proizvodnji, storitvah, poslovnih procesih, na področju materialov in tako naprej, zaznamujejo hitre, tehnološko pogojene spremembe, ki že imajo in bodo predvsem imele tudi v prihodnosti močan vpliv na trg dela. Tehnološko pogojene spremembe se bodo odrazile v spremenjeni strukturi potreb na trgu dela, tako z vidika poklicne strukture kot tudi z vidika potrebnih veščin in spretnosti. Trenutne spremembe so pravzaprav odraz nove tehnološke revolucije, ki smo ji priča.

V zadnjih stoletjih smo bili že večkrat priča takšni tehnološko pogojeni industrijski revoluciji. Prva industrijska revolucija je nastopila v 18. stoletju z razvojem parnega stroja, ki je sprožil prehod iz ročne v strojno proizvodnjo. Na koncu 19. stoletja in v obdobju pred prvo svetovno vojno je v proizvodnjo vstopila električna energija, kar je zaznamovalo začetek druge industrijske revolucije. Ta je pripomogla k še večji produktivnosti v že obstoječih panogah. Tretjo industrijsko revolucijo je zaznamoval razvoj računalnika, interneta ter komunikacijske tehnologije, kar je privedlo tudi do avtomatizacije proizvodnje.

Četrta industrijska revolucija ali Industrija 4.0 (četrta industrijska revolucija in Industrija 4.0 sicer nista sopomenki, saj se Industrija 4.0 veže predvsem na predelovalne dejavnosti. Termin so prvič uporabili v Nemčiji, ki ima izjemno močno industrijo), ki smo ji priča danes, še nadgrajuje že obstoječo avtomatizacijo z med drugim tudi tako imenovanimi pametnimi tovarnami, v katerih računalniki nadzorujejo proizvodnjo. Za četrto industrijsko revolucijo je značilen tudi razvoj »oblakov«, kiber-fizičnih sistemov, robotike, nanotehnologije, umetne inteligence, avtonomnih vozil in kvantnih računalnikov, ki so ali že ali pa bodo vse bolj integrirane v vsakdanje življenje.

Tovarne prihodnosti in roboti

Pametne tovarne se najbolj pogosto pojavljajo v industrijski proizvodnji, kjer ima že 67 % proizvajalcev obratujočo pametno tovarno, oziroma je ta v gradnji. Drugo mesto zasedata letalska ter vesoljska industrija z 62 %. Na drugi strani pa ima v nasprotju s pričakovanji v farmacevtskem sektorju pobudo za uporabo pametnih tovarn le tretjina podjetij.1 Kot kažejo podatki, bo pametnih tovarn številčno največ na Kitajskem, kjer jih ima 78 % podjetij namen graditi oziroma jih že gradijo, a bi jo lahko do leta 2021 prehitela ZDA v iniciativnosti za izgradnjo pametnih tovarn.2 Prav tako je porast pametnih tovarn visok v Franciji, Nemčiji ter Veliki Britaniji.

Pametne tovarne so se v zadnjih letih začele razvijati zaradi več razlogov. Med pomembnejše vsekakor sodi hitro razvijajoča tehnologija, ki je vedno bolj poceni in s tem dostopna vsem. Povečuje se tudi »kapaciteta« novih tehnologij, kar je v preteklosti bil problem, saj je nizka kapaciteta zaradi prešibke strojne opreme povzročala predrago ter prepočasno shranjevanje in obdelavo podatkov. Zaradi razvoja tehnologije, ki izjemno hitro napreduje, tako po številu rešitev kot tudi po kapacitetah, so vedno bolj očitne tudi stroškovne prednosti.

Drugi razlog za razvoj pametnih tovarn je vedno večja stopnja globalizacije ter posledično nastanek globalnih proizvodnih verig. Podjetja lahko dandanes zaradi vedno lažjega pretoka blaga ter denarja proizvajajo različne dele produkta v različnih predelih sveta (iz razlogov kot so: cenejša delovna sila, boljši »know how«, višja kakovost ter predvsem nižjih stroškov nasploh, tudi zaradi ekonomij obsega). Ta proces seveda deloma otežuje proizvodnjo, saj je potrebna veliko boljša usklajenost ustvarjalcev znotraj ene proizvodne verige. Ravno to lahko pametne tovarne precej olajšajo.3

K razvoju pametnih tovarn prav tako pripomore vedno bolj tekmovalen trg dela mladih ter na drugi strani staranje prebivalstva. Deloitte (2017) ocenjuje, da bo v naslednjem desetletju primanjkljaj dveh milijonov delavcev v proizvodnji industriji. Pametne tovarne, roboti in druge tehnološke rešitve iz nabora Industrije 4.0 naj bi vsaj deloma olajšali težave.

Ena temeljnih značilnosti pametnih tovarn (ne samo teh) je tudi uporaba robotov. Robot je po definiciji stroj, ki lahko opravlja kompleksnejša zaporedja nalog, ki so mu podana po internem računalniku, ali zunanje krmilne naprave. Robote lahko uporabljamo v proizvodnji (roboti za barvanje, prenašanje materialov, sestavljanje …), doma (roboti za sesanje, košenje trave, čiščene bazenov …), v medicini (roboti, ki pomagajo pri operacijah), v vojski (roboti uporabljeni na vesoljskih postajah, roboti poslani na Mars …), in tako naprej. Nekateri so stacionarni, drugi se premikajo, plavajo in počnejo še marsikaj.

Spremembe na trgu dela zaradi pametnih tovarn

Tehnologija in tehnološko pogojene spremembe proizvodnih procesov in drugih poslovnih procesov se bodo najprej odrazile na spremenjenih potrebah po veščinah znotraj podjetij, kar se bo odrazilo v strukturi povpraševanja, imele pa bodo tako kratkoročne kot tudi dolgoročne posledice na trgu dela in v družbi nasploh.