Mentorstvo ostaja eden ključnih pristopov k razvoju zaposlenih in organizacijskega znanja. V klasičnem mentorstvu pogosto prevladuje enosmerni prenos znanja, kar lahko pri mlajših generacijah vodi v občutek pasivnosti ali odtujenosti od procesa. Zato dajmo priložnost še igrivemu mentorstvu. 

Izvedeli boste: 
Kako lahko z igrivostjo nadgradimo klasične faze mentorskega procesa. 
Katere metode uporabiti za več avtonomije, zavzetosti in ustvarjalnosti v odnosu mentor–mentoriranec. 
Zakaj igrivo mentorstvo spodbuja večjo uspešnost, zadovoljstvo in osebni smisel razvoja. 

Današnje generacije, posebej mlajši zaposleni, želijo več kot le prenos znanja – iščejo ustvarjalnost, osebni smisel in večjo zavzetost. Tu vstopi koncept igrivega oblikovanja dela (angl. playful work design), ki v mentorstvo vnaša elemente domišljije, radovednosti in soustvarjanja. Ne nadomešča profesionalnosti – temveč jo dopolnjuje z iskrivo energijo, ki spodbuja rast obeh udeležencev in mentorstvo spremeni iz formalnosti v odnos, ki navdihuje.  

Zakaj igrivo mentorstvo? 

Igrivo oblikovanje dela pomeni, da zaposleni aktivno in zavestno vnašajo elemente igre – kot sta zabava ali izziv – v svoje delovne naloge, da bi povečali notranjo motivacijo, angažiranost in dobro počutje pri delu (Scharp, Bakker, Breevaart, Kruup & Ussberg, 2023). Gre za obliko samoiniciativnega vedenja, pri katerem posamezniki delo dojemajo skozi igrive oči – včasih z domišljijo, humorjem, drugič z ustvarjanjem osebnih ciljev ali tekmovalnosti. V praksi to vključuje kreativne izzive, alternativne pristope k reševanju problemov, radovednost in humor (Bakker, Scharp, Breevaart & De Vries, 2020). Načeloma ločimo dve obliki igrivega oblikovanja dela  (Scharp et al., 2022): 

Ko te principe prenesemo v mentorstvo, dobimo koncept igrivega mentorstva – takšnega, ki temelji na eksperimentiranju, odprti komunikaciji, domišljiji in soustvarjanju. Ne gre za to, da bi bilo mentorstvo neresno ali neprofesionalno, temveč da v proces vnesemo več iskrivosti, zavzetosti in prostora za avtonomijo. Igrivo mentorstvo ustvarja prostor, kjer si mentor in mentoriranec lahko dovolita razmišljati drugače, preizkušati novo in biti bolj človeška – tudi skozi napake, dvome in smeh. Tako mentorstvo postane več kot prenos znanja – postane skupna izkušnja razvoja. V nadaljevanju si poglejmo, kako lahko ključne faze mentorstva obogatimo z elementi igrivega oblikovanja dela. 

Slika je simbolična. Foto: Freepik

1. Vzpostavitev odnosa: najprej povezanost, potem vsebina 

Prvi stik med mentorjem in mentorirancem postavlja temelje za celoten odnos. Ključno je ustvariti občutek varnosti, sprejetosti in medsebojnega spoštovanja, saj to omogoča odprto in iskreno komunikacijo. Prav tu se lahko igrivost prvič subtilno vključi – kot most do zaupanja. 

Namesto klasične predstavitve vlog in pričakovanj lahko uvodno srečanje oblikujemo na bolj sproščen, a premišljen način – z uporabo igrivih metod, ki spodbujajo domišljijo, humor in radovednost. Na primer: mentor in mentoriranec lahko vsak pripravi svoj: 

Takšen pristop omogoča več avtentičnosti, sproščenosti in hitrejše vzpostavljanje zaupanja. 

Takšni elementi, ki izvirajo iz pristopa oblikovanja zabave v okviru igrivega oblikovanja dela, niso namenjeni le sprostitvi, temveč predvsem vzpostavljanju avtentičnosti, hitrejši gradnji odnosa in ustvarjanju skupnega jezika, ki presega formalnost. Smeh in domišljija ne zmanjšata profesionalnosti – pogosto jo prav okrepita.