Psihologija

Motivacija in sistemi nagrajevanja v možganih

Čas branja 9 min

Kdaj smo najbolj motivirani za delo in katere nagrade nas spodbujajo k višji produktivnosti? V kakšnih okoliščinah doživljamo dolgotrajno notranjo željo za delo, kdaj pa je visoka zagnanost le bežne narave? Čeprav takšna vprašanja porajajo nešteto individualiziranih rešitev, nam nevroznanost razmere nekoliko olajša, saj vpogled v delovanje možganov lahko nakaže smer proti relativno univerzalnemu odgovoru.

Kadar čutimo neko potrebo, ki jo želimo zadovoljiti, svoje vedenje usmerimo k doseganju ciljev, ki bi to potrebo zadovoljili. Prehranjevanje je na primer cilj, h kateremu se slehernik načeloma usmeri večkrat dnevno. Kadar smo lačni, je motivacija za odhod na kosilo dokaj velika. Mehanizem ozadja iskanja hrane je sicer relativno preprost, a to ne velja za vsa motivirana vedenja. Produktivnost na delovnem mestu je kot primer, vedenje oz. delovanje, ki je dokaj odvisno od naše motivacije za delo. Visoka notranja motivacija za dokončanje neke naloge lahko povzroči, da pozabimo na svoj prehlad in utrujenost. Nagrada, kot primer zunanje motivacije, pa lahko pomaga, da smo za delo bolj zavzeti. Vsaj za kratek čas.

Teorije motivacije se združijo v možganih

Teorije motivacije so precej številne, saj poskušajo razložiti vrsto človekovih vedenj v raznolikih okoliščinah. Znana Maslowa teorija hierarhije potreb na primer pojasnjuje motivacijske vzvode na ravni posameznika. Govori o tem, da morajo biti najprej zadovoljene bazične potrebe (npr. hrana in varnost), če naj bi posameznik lahko doživel potrebo po doseganju višjih ciljev, kot so izobrazba, estetski cilji, osebnostna rast ali ugled na delovnem mestu.1 V organizacijskem okolju je priročna tudi Lockeva teorija, s katero lahko predvidimo optimalno raven produktivnosti.2 Nadalje lahko razlagamo absentizem in zadovoljstvo pri delu s pomočjo psihologije nagrajevanja, kaznovanja, bonusov, medsebojnih primerjav, notranje presoje o lastnem vložku in izkupičku itn.3,4

Nagrajena vedenja, na podlagi izkušenj in učenja, v prihodnosti z večjo verjetnostjo ponovimo.

V vsako od teorij se je možno dodobra poglobiti in jo skušati uporabiti v praksi. Vendar pa bo odločitev o tem, katero izbrati, dokaj zahtevna, saj z eno samo teorijo težko pojasnimo motivacijo v celoti. Lahko pa predpostavimo, da imajo zadovoljni in za delo zavzeti posamezniki možgane, ki delujejo optimalno. Mehanizem motivacije zato poiščimo prav v centralnem živčnem sistemu in poglejmo, v kakšnem okolju naj bi dobro deloval.

Najboljša nagrada je dopamin


Številka:

Več v kategoriji Psihologija

Več člankov iz te kategorije