MOTIVACIJA IN SISTEMI NAGRAJEVANJA V MOŽGANIH

TISA FRELIH, MAG. PSIH., RAZISKOVALKA V LABORATORIJU ZA KOGNITIVNO NEVROZNANOST IN DOKTORSKA ŠTUDENTKA NEVROZNANOSTI

Facebook
LinkedIn

Kdaj smo najbolj motivirani za delo in katere nagrade nas spodbujajo k višji produktivnosti? V kakšnih okoliščinah doživljamo dolgotrajno notranjo željo za delo, kdaj pa je visoka zagnanost le bežne narave? Čeprav takšna vprašanja porajajo nešteto individualiziranih rešitev, nam nevroznanost razmere nekoliko olajša, saj vpogled v delovanje možganov lahko nakaže smer proti relativno univerzalnemu odgovoru.

Kadar čutimo neko potrebo, ki jo želimo zadovoljiti, svoje vedenje usmerimo k doseganju ciljev, ki bi to potrebo zadovoljili. Prehranjevanje je na primer cilj, h kateremu se slehernik načeloma usmeri večkrat dnevno. Kadar smo lačni, je motivacija za odhod na kosilo dokaj velika. Mehanizem ozadja iskanja hrane je sicer relativno preprost, a to ne velja za vsa motivirana vedenja. Produktivnost na delovnem mestu je kot primer, vedenje oz. delovanje, ki je dokaj odvisno od naše motivacije za delo. Visoka notranja motivacija za dokončanje neke naloge lahko povzroči, da pozabimo na svoj prehlad in utrujenost. Nagrada, kot primer zunanje motivacije, pa lahko pomaga, da smo za delo bolj zavzeti. Vsaj za kratek čas.

Nagrajena vedenja, na podlagi izkušenj in učenja, v prihodnosti z večjo verjetnostjo ponovimo.

Teorije motivacije se združijo v možganih

Teorije motivacije so precej številne, saj poskušajo razložiti vrsto človekovih vedenj v raznolikih okoliščinah. Znana Maslowa teorija hierarhije potreb na primer pojasnjuje motivacijske vzvode na ravni posameznika. Govori o tem, da morajo biti najprej zadovoljene bazične potrebe (npr. hrana in varnost), če naj bi posameznik lahko doživel potrebo po