Fenomen organizacijske energije so že leta 2002 začeli raziskovati na Inštitutu St. Gallen v Švici, njegova glavna raziskovalka dr. Heike Bruch ga je poimenovala Organizacijska energija in ga definirala kot nivo, do katerega organizaciji, oddelku ali timu uspeva mobilizirati čustveni, kognitivni in vedenjski potencial ljudi pri zasledovanju ciljev organizacije.

Če na kratko povzamem, je organizacijska energija nekakšna nevidna, a zelo močna sila, ki jo ustvarjamo ljudje s svojim načinom razmišljanja, čustvovanja ter vedenja. Moč organizacijske energije pa se kaže v nivoju čustvenega, umskega in vedenjskega potenciala ljudi in je ključni dejavnik delovne uspešnosti ter tesno povezana z uspehom podjetja. Organizacije se med seboj razlikujejo tako po intenzivnosti kot tudi po kakovosti energije. Kombinacija teh dveh razsežnosti določa razmerje med štirimi naravnimi stanji organizacijske energije, ki je lastno sleherni organizaciji (slika 1).

Slika 1: Štiri stanja organizacijske energije

Ob tem je treba poudariti, da v sleherni organizaciji najdemo vsa štiri stanja organizacijske energije, pomembno pa je med njimi določeno razmerje. Raziskave kažejo, da imajo uspešne organizacije visoko energijo produktivnosti ter energijo udobja in nizko energijo malodušja ter razjedanja.

Nacionalna raziskava

Nacionalno raziskavo organizacijske energije smo nadgradili in obogatili še s spoznanji drugih raziskovalcev fenomena organizacijske energije (Schwartz, Stanton, Morris, Balestracci), ki vnašajo na področje fenomena organizacijske energije tudi raziskovanje dejavnikov sproščanja in zadrževanja energije v organizacijah.

Tako smo pri oblikovanju slovenskega koncepta izhajali iz spoznanja, da prav vsak človek poseduje naravno energijo, ki jo prinaša tudi na delo. Organizacije pa so odgovorne za to, da lahko zaposleni to naravno energijo pri zasledovanju ciljev organizacije tudi sproščajo na ustrezen način, in sicer takšen, ki ustvarja dober energijski naboj organizacije. K temu prispevata zlasti dva dejavnika; vsebina dela in povezanost, katere vrednosti prav tako merimo v tej raziskavi.

Organizacije pa niso odgovorne le za sproščanje naravne energije ljudi, temveč tudi za ohranjanje ustreznega stanja energije oz. za zadrževanje energije v organizaciji, k čemur pa prispevajo drugi dejavniki; kontekst oziroma podporno okolje organizacije ter klima.

Tako obogaten koncept organizacijske energije predstavlja nadgradnjo dosedanjim raziskavam in meritvam na področju HRM, saj upošteva tako zadovoljstvo kot zavzetost zaposlenih in vnaša v merjenje nove dimenzije, kot so intelektualni, čustveni in vedenjski potenciali ljudi.

Nosilec raziskave je bila družba Planet GV, pri njej pa so sodelovali razvojni partnerji; Sofos, O.K. Consulting, Trgotur, Racio Razvoj. Raziskavo so podprli tudi: Slovenska kadrovska zveza, Društvo psihologov Slovenije, Filozofska fakulteta – oddelek za psihologijo, Ekonomska fakulteta – Center poslovne odličnosti, IZOR ter Fakulteta za management in pravo. Medijska partnerja pa sta bila revija HR&M ter strokovni portal Psihologija dela.

V raziskavi je sodelovalo 65 organizacij tako iz zasebnega kot javnega sektorja, ki smo jih razvrstili vzdolž petih globalnih panog: Storitve, Izdelki široke rabe in industrijski izdelki, Finančne storitve, Tehnologija, informacije/komunikacija in razvedrilne dejavnosti, Energetika in komunalne storitve.