Fenomen organizacijske energije so že leta 2002 začeli raziskovati na Inštitutu St. Gallen v Švici, njegova glavna raziskovalka dr. Heike Bruch ga je poimenovala Organizacijska energija in ga definirala kot nivo, do katerega organizaciji, oddelku ali timu uspeva mobilizirati čustveni, kognitivni in vedenjski potencial ljudi pri zasledovanju ciljev organizacije.

Če na kratko povzamem, je organizacijska energija nekakšna nevidna, a zelo močna sila, ki jo ustvarjamo ljudje s svojim načinom razmišljanja, čustvovanja ter vedenja. Moč organizacijske energije pa se kaže v nivoju čustvenega, umskega in vedenjskega potenciala ljudi in je ključni dejavnik delovne uspešnosti ter tesno povezana z uspehom podjetja. Organizacije se med seboj razlikujejo tako po intenzivnosti kot tudi po kakovosti energije. Kombinacija teh dveh razsežnosti določa razmerje med štirimi naravnimi stanji organizacijske energije, ki je lastno sleherni organizaciji (slika 1).