Naraščanje bolniških odsotnosti je realen in za organizacije resen izziv. Pritisk na delovne procese, nadomeščanja in stroške je velik, zato ni presenetljivo, da delodajalci iščejo načine, kako spodbujati prisotnost in zanesljivost zaposlenih. A ko nagrajevanje temelji na tem, kdo ni bil na bolniški, se hitro znajdemo na spolzkem terenu. Takšni ukrepi niso le pravno tvegani, temveč tudi sporočilno problematični – lahko spodbujajo prihod na delo bolan, izogibanje zdravniku ali prikrito delo kljub zdravstvenim težavam.

Primer, ki ga je obravnaval Zagovornik načela enakosti, jasno pokaže, kje je meja med legitimnim upravljanjem absentizma in nedopustno diskriminacijo.

Kaj se je zgodilo: nagrada samo za tiste brez bolniške

Delodajalec je zaposlene obvestil, da so zanje pripravili pakete pozornosti, vendar z omejitvijo: do ugodnosti so bili upravičeni le tisti, ki v določenem obdobju niso koristili bolniške odsotnosti. Izključeni so bili vsi, ki so bili odsotni zaradi lastnega zdravstvenega stanja ali zaradi nege bolnega družinskega člana.

Eden od zaposlenih je takšno prakso prijavil, saj je razlikovanje temeljilo izključno na okoliščinah, na katere posameznik pogosto nima vpliva.

Več v kategoriji Pravo in davki

Prakse

Petra Hercog

Interno komuniciranje: #lifeatMOL TV – zgodba, ki jo zaposleni dejansko spremljajo

Slovenski kadrovski kongres

Uredništvo HR&M

Premiki, ki štejejo: kjer HR postane odločilen dejavnik poslovne uspešnosti

Družba

Tina Cipot

Kako komunicirati težke odločitve (in pri tem ne izgubiti zaupanja)

Družba

Uredništvo HR&M

Zavzetost: Ali veste, kdaj (in zakaj) se je vaš najboljši zaposleni nehal truditi?

Več člankov iz te kategorije