Kakor se evropska delovna sila starostno spreminja, se kadrovski vodje soočajo z izzivom ustvarjanja politik in praks, ki bi ustrezale različnim generacijam. Posebna pozornost je namenjena starejšim delavcem, katerih delež v delovni sili bo v prihodnjih letih naraščal. Nedavne raziskave kažejo, da številni delodajalci ne zagotavljajo ustreznih pogojev za privabljanje ali ohranjanje teh strokovnjakov, kar bi lahko povzročilo, da delodajalci zamudijo potencial te naraščajoče skupine delavcev.

Demografske spremembe v Evropi

Evropa se sooča z naraščajočo življenjsko dobo in upadajočimi stopnjami rodnosti, kar prispeva k staranju prebivalstva. Po podatkih Eurostata se je pričakovana življenjska doba v EU od 1960-ih let povečala za več kot dve leti na desetletje in leta 2023 dosegla 81,5 let  (EU Science Hub). Zaradi teh sprememb mora EU razviti vizijo, ki izkorišča prednosti daljšega življenja, pri čemer staranje ne sme biti videno kot breme, temveč kot priložnost za aktivno sodelovanje vseh starostnih skupin.

Starostna diskriminacija na delovnem mestu

Starostna diskriminacija, ali ageism, je razširjena po vsem svetu, vključno z Evropo. Eurobarometer iz leta 2023 je pokazal, da je 45 % Evropejcev prepričanih, da je starostna diskriminacija razširjena, 52 % pa jih meni, da je starost glavni kriterij, ki lahko kandidata postavi v slabši položaj med zaposlitvenim procesom  (EU Science Hub). Ta diskriminacija lahko vpliva na zdravje, dobro počutje in ekonomsko produktivnost ter omejuje možnosti starejših delavcev za aktivno sodelovanje v družbi.