Nevroznanost za učinkovito uvajanje sprememb
Čas branja 9 minVsi vemo, da nas spremembe spravijo v stres. Vemo pa tudi, da se nekateri precej lažje soočijo s spremembami kot drugi. Kaj se dogaja v naših glavah in kako lahko to znanje uporabimo pri timskem delu?
Kaj se dogaja v naših možganih, ko doživimo spremembo? Nevroznanost je v zadnjih desetletjih naredila velik korak naprej in danes lahko čisto plastično pojasnimo, zakaj so spremembe stresne za nas in zakaj so tako velike razlike med posamezniki ter kaj lahko naredimo, da skrajšamo proces sprejemanja sprememb na ravni tima.
Spremembe v možganih
Ena od glavnih nalog naših možganov je, da skrbijo za naše preživetje. Govorimo o sistemu za izogibanje nevarnostim in iskanju nagrad. Predvsem prvi je ključen, ko govorimo o stresu, ki ga občutimo ob spremembah. Naši možgani se nevarnostim izogibajo predvsem s sposobnostjo napovedovanja prihodnosti. Ta pa izvira iz naših preteklih izkušenj. Če znamo napovedati, kaj se bo zgodilo, se lažje odločimo, predvsem pa bolj zaupamo svojim odločitvam in se ne počutimo ogrožene1.
Sprememba nam običajno, vsaj začasno, vzame sposobnost točnega napovedovanja. Tako gredo naši možgani v stanje ogroženosti, še posebej, kadar doživljamo spremembe, ki niso pod našim nadzorom. Znajdemo se v »bori se ali pobegni« stanju. Takrat se v naših možganih spremeni pretok krvi, ki se skoncentrira v centrih za bori ali pobegni, zmanjša pa se pretok v prefrontalni skorji, ki je povezana z našim razmišljanjem, načrtovanjem in analiziranjem.
Posledica spremenjene aktivnosti možganov je, da nam tudi manjši izzivi na delu začnejo povzročat večji stres. Vidimo več »nevarnosti« kot bi jih racionalno lahko upravičili. Podobno se lahko malenkostna nesoglasja dojamejo kot velika razhajanja, zmanjšana je naša sposobnost empatije in koncentracije.
V marsičem tako odrasli možgani postanejo podobni možganom najstnikom. Povečana občutljivost in vzkipljivost, manj dojemljivosti za dejstva in nasprotovanje je le nekaj mladostniških simptomov, ki jih doživljamo. Seveda pa so možgani posameznika unikatni in že majhne razlike v načinu povezav, frekvenci receptorjev in fiziološki kondiciji naših živčnih celic in količini spanja lahko pomenijo popolnoma drugačen odziv v isti situaciji.
Pozornost in ponavljanje
Za uspešno spremembo moramo prepisati ustaljene vzorce, ki so zapečeni v bazalnih ganglijih. Gre za priučene vzorce, ki so nam prišli v navado. Za zamenjavo teh je ključno, da pritegnemo pozornost posameznika. Pozornost je najpomembnejši element učenja in edini pravi ključ za odklepanje starih vzorcev, ki jih s ponavljanjem novih nadomestimo. Prav pozornost in ponavljanje sta dva ključna elementa, ki ločita uspešno in neuspešno vpeljane spremembe.