NIC VASILIU: POMEMBNEJŠI KOT URE, PREŽIVETE NA DELOVNEM MESTU, SO REZULTATI

Epidemija je čez noč dobesedno prisilila podjetja v nove oblike dela, četudi jim niso bila naklonjena. So pa na drugi strani imela srečo, da se je tehnologija bliskovito prilagodila njihovim novim potrebam. Mnogim vodjem organizacij je ogromno pomenilo, da so lahko na daljavo spremljali, koliko časa so zaposleni delali za računalnikom, vendar tehnologija ponuja veliko več svobode, ki nikomur ne škodi - celo koristna je tako za zaposlene kot za podjetja. Omogoča namreč gradnjo novih organizacijskih kultur, ki bodo usmerjene v rezultate namesto v ure, porabljene za delo, pravi Nic Vasiliu, strokovnjak za nove oblike dela v Microsoftu.
 

Iz prve roke tako lahko pove, kako se je tehnologija razvila od običajnih sistemov za upravljanje e-pošte in dokumentov do platform za produktivnost in izkušnje zaposlenih, ki so prestopile meje oddelkov IT in so zdaj bistvene za vsakega vodjo podjetja. Nic bo na kongresu #loveHR Summit 2023 razkril, katerih orodij kadrovske ekipe v prihodnje ne bodo več uspešne, že zdaj pa je jasno povedal, na katere sicer globoko zakoreninjene delovne navade bomo morali pozabiti.

 
Epidemije leta 2020 se ni dalo predvideti, podjetja so se morala tako rekoč čez noč prilagoditi novim oblikam dela. Kako ste vi takrat videli prihodnost dela? Zametke dela na daljavo smo vendarle že poznali.
 
Podjetja so nerada dovolila delo od doma. Nekateri menedžerji so menili, da so zaradi dela na daljavo ostali brez nadzora, poleg tega pa podjetja in organizacije niso niti predvideli kompleksnosti samega dela na daljavo. Ta namreč zahteva vrsto procesov, varnih dostopov in digitalnih orodij, vključenost in tako dalje. Na drugi strani pa se tudi zaposleni takrat še niso zavedali vse prednosti, ki jim jih prinaša delo na daljavo. 
 
Kaj se je od takrat spremenilo? Kateri so največji izzivi pri delu na daljavo, s katerimi se še vedno soočajo podjetja?
 
Pandemija je vse skupaj zelo pospešila. Spodbujanje inovacij je izziv, vključenost pa drug. Še precej težje pa je usklajevanje tega s poslanstvom podjetja in gradnja skupnosti. 
 
Delodajalci v Sloveniji povečini niso naklonjeni hibridnim oblikam dela oziroma delu na daljavo, bodisi ker nimajo ustreznih orodij ali ker ljudem ne zaupajo, da bodo doma delali enako učinkovito. Kakšne so vaše izkušnje na tem področju, imate kakšen nasvet, kako preseči te izzive?
 
Podjetja naj se osredotočijo na svojo organizacijsko kulturo in se namesto na ure, preživete na delovnem mestu, osredotočijo na rezultate zaposlenih. Postavijo naj stebre za idealno delovno okolje in gradijo na njih.
 
Včasih se zdi, da se mnoga podjetja bolj ukvarjajo s spremljanjem prisotnosti zaposlenih, ki delajo od doma, kot z merjenjem rezultatov. Zakaj menite, da smo še vedno tako zavezani urniku?
 
Ljudje smo vse od industrijske revolucije dalje vajeni delati v izmenah. Tega smo se naučili in zdaj je čas, da na to pozabimo. To nam bo uspelo, če bomo sposobni zamenjati organizacijsko kulturo, ki bo osredotočena na rezultate, in zgradimo temelje, ki bodo to kulturo vzdrževali. Takšna kultura vključuje dobro počutje na delovnem mestu, učenje, gradnjo skupnosti, komunikacijo, deljenje znanja, namen in usklajevanje želja in potreb zaposlenih in podjetja.
 
Kako dati več poudarka na učinkovitost ob morda manjšem številu delovnih ur, kar verjetno zagovarjajo predvsem milenijci in generacija Z?
 
Odgovor je v zaupanju. Ljudje delajo različno, imajo različne potrebe in delodajalci jim pri tem preprosto morajo priti nasproti. Pri tem je izjemno pomembno, da delodajalci znajo prisluhniti zaposlenim.
 
Kako bodo po vašem mnenju milenijci in predstavniki generacije Z v prihodnje izbirali delodajalce, kaj bo tisto, kar bo prevladovalo pri odločitvi, kje se zaposliti?
 
To je področje, ki ga je treba nenehno spremljati in meriti. Obstaja veliko dejavnikov, ki spodbujajo zadržanje kadrov, med drugim vključenost, skupnost, varno delovno okolje, prilagodljivost, spodbujanje zdravja na delovnem mestu in zagotavljanje dobrega počutja v delovnem okolju. Razumevanje teh potreb zaposlenih je ključno za gradnjo močne blagovne znamke delodajalca in privabljanje talentov.
 
Kateri delodajalci bodo tukaj imeli prednost in kaj morajo narediti, da bodo ostali privlačni za talente? Kako jim tehnologija pri tem lahko pomaga?
 
Tehnologija osvobaja ljudi delovnih miz. Zdaj lahko delajo s katere koli naprave in kjer koli, trenutne tehnologije pa zagotavljajo varen dostop do pomembnih informacij podjetja tako rekoč od kjer koli. Tehnologija je močno orodje za spodbujanje izmenjave znanja, omogočanje čezmejne komunikacije, gradnjo skupnosti in posledično rast zaposlenih. Na predavanju v okviru #loveHR Summita 2023 bom navedel nekaj konkretnih primerov, kakšen vpliv ima tehnologija na ustvarjanje celostne izkušnje zaposlenih.
 
Katera so orodja prihodnosti za ustvarjanje in zagotavljanje sodobnega delovnega okolja, ki bo zaposlenim nudilo odlično delovno izkušnjo?
 
To so zagotovo orodja za produktivnost, ki dosegajo idelano ravnovesje med funkcionalnostjo in varnostjo, in orodja, ki so enostavna za uporabo za vsakogar. Orodje prihodnosti je brez dvoma tudi platforma za izkušnje zaposlenih, ki podpira informirano sprejemanje odločitev glede spreminjanja organizacijske kulture in ki podpira stebre idealne organizacije. V podjetju Josh Bersin Company (kjer ponujajo široko paleto raziskovalnih in svetovalnih storitev za pomoč kadrovskim voditeljem in strokovnjakom pri spopadanju z nenehno razvijajočimi se izzivi in ​​potrebami današnje delovne sile, op.a.) so med te stebre uvrstili smiselno delo, močno vodstvo, pozitivno delovno okolje, zdravje in dobro počutje, priložnost za rast in zaupanje v organizacijo.
                                                                                                               
 
Nicu Vasiliu boste lahko prisluhnili v živo, na dogodku #loveHR Summit, ki bo 13. in 14. aprila 2023 v Portorožu.  Več o dogodku: TUKAJ.