Ustrahovanje na delovnem mestu predstavlja resno grožnjo zdravju in dobremu počutju zaposlenih. Nedavna raziskava, ki so jo izvedli na Univerzi Vzhodne Finske, prinaša nove vpoglede v vpliv socialnih odnosov na pojav ustrahovanja.

Raziskava, ki se osredotoča na dinamiko socialnih odnosov, kaže, da ima kultura delovnega okolja, interakcije med sodelavci in medosebni odnosi pomembno vlogo pri oblikovanju teh situacij. Ustrahovanje na delovnem mestu je kompleksen pojav, kjer lahko kot nasilneži delujejo sodelavci, nadrejeni ali celo celotna delovna skupnost.

Slika je simbolična. Foto: Freepik

Vpliv moči in pomanjkanje podpore ključna dejavnika pri ustrahovanju

Pasi Hirvonen, univerzitetni predavatelj socialne psihologije na omenjeni Univerzi, opozarja: »Naša raziskava poudarja, da ustrahovanje na delovnem mestu ni zgolj posledica posameznikovih značilnosti, temveč je močno povezano z močjo in dinamiko moči na delovnem mestu ter s tem, koliko imajo posamezniki priložnost prejeti podporo v situacijah ustrahovanja.«

Raziskava temelji na osebnih pričevanjih o ustrahovanju na delovnem mestu, objavljenih na spletnih forumih, namenjenih izmenjavi izkušenj z ustrahovanjem. Skupno so analizirali 136 poročil, v katerih so posamezniki opisovali, kako se je ustrahovanje začelo, kako se je obravnavalo znotraj delovnega kolektiva in kako se je situacija zaključila.