Pravo in davki

Odpovedni rok: kje so pravne meje in kakšna je praksa?

Čas branja 5 min

Odpoved pogodbe o zaposlitvi je institut, ki omogoča obema pogodbenima strankama zakonito prenehanje pogodbenega razmerja ter odraža temeljno ustavno pravico do svobode dela in izbire zaposlitve. 

Izvedeli boste:
Kakšna je zakonska ureditev odpovednih rokov v primeru, ko pogodbo o zaposlitvi odpove delavec ali delodajalec.
Kdaj dogovorjeni odpovedni rok presega dopustne meje in katere določbe imajo prednost.
Kaj pravi sodna praksa in kako zagotoviti pravično ravnotežje med interesi delodajalca in pravicami delavca.

Gre za enega ključnih mehanizmov urejanja razmerij na trgu dela, ki neposredno odraža temeljno ustavno pravico do svobode dela in izbire zaposlitve. Vse o tem je zapisano v 49. členu Ustave Republike Slovenije. V sodobni družbi, kjer so mobilnost delovne sile, fleksibilnost zaposlitve in prilagodljivost trga postali vsakdanji pojav, pridobivata možnost odpovedi in dolžina odpovednega roka – v katerem morata pogodbeni stranki še naprej izvrševati svoje pravice in obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi – še dodatno težo.

Pri tem je pomembno poudariti tudi vidik delodajalca. Možnost odpovedi je ključna za zagotavljanje učinkovitosti, produktivnosti in notranje organiziranosti podjetja. Z vidika delovnega prava pa predstavlja odpoved temeljno orodje za uravnavanje delovnih razmerij in obenem tudi varovalko pred morebitnim zlorabljanjem pravic ali kršitvijo pogodbenih obveznosti.

Kaj se zgodi, ko odpoved poda zaposleni?

Razumevanje pravne narave odpovedi in njenih posledic je zato bistvenega pomena tako za delavce kot za delodajalce.

V nadaljevanju bomo obravnavali pravni okvir določanja odpovednega roka pri redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delavca, možnosti njegovega podaljšanja ter dileme, ki se pojavljajo v praksi.

94.člen ZDR-1 določa minimalne odpovedne roke. Ti so diferencirani glede na trajanje zaposlitve delavca pri določenem delodajalcu:

Zakon nadalje dopušča možnost, da se s pogodbo o zaposlitvi ali s kolektivno pogodbo določi daljši odpovedni rok, vendar ta ne sme preseči 60 dni. To pomeni, da zakonodajalec ščiti delavca pred pretirano dolgimi odpovednimi roki, ki bi lahko predstavljali oviro za uresničevanje njegove pravice do proste izbire zaposlitve. ZDR-1 v svoji naravi priznava avtonomijo pogodbenih strank tudi pri urejanju dolžine odpovednega roka, vendar jo omejuje. 

Oznake:
Številka:

Več v kategoriji Pravo in davki

Več člankov iz te kategorije