Odvetniki iz Odvetniške pisarne Šelih & partnerji brezplačno odgovarjajo na pravne izzive HR praktikov. Tokrat pojasnjujejo, kakšna je odškodninska odgovornost zaposlenih in kako lahko delodajalec zahteva povračilo nastale škode.

Vprašanje:

Delavec, ki je zaposlen kot skladiščnik v našem podjetju, je zaradi malomarnosti pri delu delodajalcu povzročil škodo v višini 500 EUR. Pri premeščanju palet v skladišču je z viličarjem poškodoval paket z zabavno elektroniko, kar je povzročilo nepopravljivo škodo na izdelku.

Delavcu želimo odtegniti znesek povzročene škode od njegove naslednje plače in s tem izvesti pobot terjatve. Vendar se delavec s tem ne strinja in trdi, da je šlo za nenamerno napako ter se sklicuje na zaščito svoje plače v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih (ZDR-1).

Zanima nas, ali lahko delodajalec enostransko pobota svojo terjatev za povračilo škode z delavčevo plačo, oz. kakšen je postopek, ki bi se ga morali držati, da bi ravnali skladno z zakonodajo?

Odgovor:

Pobot terjatev je eden izmed načinov prenehanja nasprotnih obveznosti med istima nasprotnima strankama, pri čemer taki terjatvi prenehata do višine manjše terjatve. Zakon o delovnih razmerjih v drugem in tretjem odstavku 136. člena določa, da delodajalec svoje terjatve do delavca brez njegovega pisnega soglasja ne sme pobotati s svojo obveznostjo plačila, ter da delavec ne more dati soglasja k pobotu pred nastankom delodajalčeve terjatve. 

Veljavnost pobota je torej vezana na delavčevo pisno soglasje. To pomeni, da pobota veljavno ni mogoče izvesti, če delavec s tem ne soglaša v pisni obliki,  pa čeprav je delodajalčeva terjatev že nastala. Če delavec ne poda soglasja k pobotu v predpisani obliki, lahko delodajalec zahteva povračilo škode po splošnih pravilnih civilnega prava.

V zvezi s tem je treba poudariti, da je skladno s prvim odstavkom 177. člena Zakona o delovnih razmerjih delavec delodajalcu odškodninsko odgovoren le, če škodo na delu ali v zvezi z delom povzroči namenoma ali iz hude malomarnosti. Glede na to, da delavec trdi, da je škodo povzročil nenamerno, obstaja možnost, da je ravnal z lahko malomarnostjo, kar bi posledično privedlo do tega, da odškodninsko sploh ni odgovoren. Delodajalec mora dokazati, da je delavec škodo povzročil namenoma ali iz hude malomarnosti, nasprotno pa lahko delavec dokazuje, da škoda ni nastala po njegovi krivdi.

V praksi se v tovrstnih primerih povzročitelju škode običajno pošlje pisni poziv oz. odškodninski zahtevek, pri čemer morajo biti podani vsi elementi krivdne odgovornosti (protipravnost ravnanja, škoda, pravno relevantna vzročna zveza in krivda povzročitelja). Če delavec škode ne želi povrniti prostovoljno niti po pozivu, delodajalcu preostane le še vložitev tožbe pri pristojnem sodišču. 

Vsekakor predlagamo, da se z delavcem poskusite dogovoriti po mirni poti.

Več v kategoriji Pravo in davki

HRM

Uredništvo HR&M

Novi standardi za prostovoljno trajnostno poročanje: priložnost tudi za manjša podjetja

Pravo in davki

Rok Pograjc

Učenje: Kako pravilno urediti pogodbo o izobraževanju  

Družba

Uredništvo HR&M

Varnost pri delu: strožji standardi pri izpostavljenosti nevarnim kemikalijam

Družba

Uredništvo HR&M

Začasne spremembe evropskih standardov za trajnostno poročanje

Več člankov iz te kategorije