V članku osrednje mesto zavzemajo zaposlene mame, ki so se vrnile s porodniškega dopusta. Če se čas nosečnosti beleži v trimestrih, avtorica Lauren Smith Brody prvim trem mesecem na delu po končani porodniški pravi peti trimester (1). Cilj članka je raziskovati, kako lahko organizacije in predvsem sodelavci/ke podprejo tiste sodelavke, ki se vrnejo na delovno mesto po prvi in vsaki naslednji porodniški odsotnosti.

Izvedeli boste:
Kako lahko sodelavci/ke in vodje ustvarijo okolje, ki podpira zaposlene mame pri vrnitvi na delovno mesto?
Zakaj je psihološka varnost ključna, da se zaposlene mame počutijo sprejete in cenjene v organizaciji?
Kateri formalni in neformalni ukrepi lahko podjetjem pomagajo olajšati usklajevanje delovnih in materinskih obveznosti?

Mame. Tiste ženske, ki najprej delajo v službi, popoldne delajo doma, ko skrbijo za otroke in gospodinjstvo, zvečer pa svoje bolj in manj uspešne zgodbe objavljajo na socialnih omrežjih. No, to slednje so si naložile same. Dejstvo je, da ko ženske postanejo mame, so v trenutku postavljene v novo vlogo, sestavni deli njihove identitete pa se spreminjajo precej počasneje. 

Če so med delovnikom kadrovske strokovnjakinje programerke in vodje, se po koncu delovnika prelevijo v športnice, ki imajo pred seboj stalno premikajočo se tarčo. Popoldne kuhajo kosilo za malčka, pomagajo pri domači nalogi starejšemu otroku … Seveda si te zadolžitve največkrat tudi delijo s svojimi življenjskimi partnerji. A ko pride večer, so običajno one tiste, ki so sočasno medicinske sestre in bralke pravljic, ki pripravijo tudi toplo mleko. Ko mali nadobudnež ne more spati, so največkrat mame tiste, ki se zbudijo in poskrbijo za otroka. 

Peti trimester: vrnitev s porodniškega dopusta

Dokler so ženske na porodniškem dopustu - nadvse zanimiva besedna zveza, kajne? - je njihova prevladujoča vloga materinska. A ko se vrnejo na delo, se privajajo na novo vlogo in začne se usklajevanje delovnih in družinskih obveznosti. To je obdobje napetosti, dvomov vase, procesa preoblikovanja profesionalne identitete in nenehnega preizpraševanja: Kdo sem nova jaz v službi?

Vrnitev na delovno mesto po porodniški odsotnosti je karierni šok, saj se začne usklajevanje delovnih in družinskih obveznosti ter preoblikovanje profesionalne identitete.

Lahko rečemo, da je vrnitev na delovno mesto karierni šok. In kako naj si mama ob vsem tem vzame čas, da čuječe ugrizne v kos jabolka ali pa lično pripravljeno bovlo solate, ki jo je kreirala 45 minut? Kaj pa, ko imaš majhne otroke? Kaj pa, če si ob tem še mama samohranilka? Dejstva so vendar dejstva. Skrb zase v prvih letih življenja otroka mame potisnejo na dno prioritetne lestvice. 

Slika je simbolna. Foto: Freepik

V članku želim osvetliti priložnosti, ki jih imamo vsi v organizaciji za to, da ustvarjamo visokokakovostne odnose s sodelavkami mamami in z zavezniškimi vedenji prispevamo k njihovi delovni uspešnosti in dobremu počutju. 

Položaj žensk na trgu dela: predsodki o materinstvu

Joan Williams je v svoji knjigi Unbending gender opozorila, da vpliv »materinstva nad vsako žensko visi kot senca in zmanjšuje njene možnosti«. Zanimivo - in na nek način žalostno - je, da so matere po vrnitvi na delovno mesto bolj ali manj prepuščene same sebi. Čeprav so pravkar šle skozi veliko tranzicijo v življenju in se poleg skrbstvenih obveznosti na novo soočajo tudi z dvomom vase in v svoj karierni uspeh, psihološkimi (duševnimi) in fiziološkimi poporodnimi izzivi ter zmanjšano samopodobo, se zdi, da je najbolje, če za te težave poskrbijo same. 

Poleg gradnje nove profesionalne identitete se mama sooča še z negativnimi situacijami na delovnem mestu: od obrekovanja do neposrednih sporočil, da se nanjo ne morejo zanesti zaradi bolezni otrok in posledične bolniške odsotnosti, izključitve iz uspešnih delovnih timov in manjše možnosti napredovanja.

Predsodek »nikoli ravno prav« ženske postavlja v dilemo: ali se preveč ženejo za kariero ali premalo. Nikoli ni ravno prav.