Psihologija

Potencial za usklajevanje s spremembami

Čas branja 10 min

Vsi poznamo zelo obrabljeno frazo »spremembe so stalnica«. To drži. Ali se tega dejansko zavedamo, kako spremembe sprejmemo in se z njimi usklajujemo, pa je druga zgodba.

Človek je bitje navad. Oblikujemo jih vse od rojstva, sprva z opazovanjem svojih staršev in drugih bližnjih, s posnemanjem njihovega vedenja, s ponavljanjem določenih vedenj, učenjem in treniranjem. Navade so globoko usidrane v naši podzavesti in prav zato težko spremenljive. Pomagajo nam upravljati življenje. Kažejo, kdo smo, kaj smo se do zdaj naučili, kako rešujemo izzive in kako krmarimo svoje življenje. 95 % našega delovanja je podzavestnega, avtomatičnega, kar dejansko pomeni, da delujemo na osnovi svojih navad (lahko bi rekli tudi podzavestnih programov). 5 % našega delovanja pa je ozaveščenega. Delovanje na osnovi navad je preprosto, domače, hitro. Omogoča nam, da opravimo določeno stvar, ne da bi se tega zavedali. Med tem pa so naši možgani zaposleni z reševanjem problemov prihodnosti ali premlevanjem dogodkov iz preteklosti. Pomislite, kolikokrat ste prišli z avtomobilom od točke A do točke B, brez da bi se povsem zavedali, kako ste vozili. Zavedate pa se, kaj ste razmišljali o dogodkih v službi in o pripravi na sestanek, ki bo potekal jutri. Vožnja avtomobila je navada, avtomatično vedenje. Takih vedenj imamo veliko in s tem ni nič narobe. Tako pač človek deluje.

Potreba po spremembi

Izziv se pojavi takrat, ko smo soočeni s potrebo po spremembi. Ko zaradi sprememb v našem notranjem ali zunanjemu svetu, naše navade niso več učinkovite in z njimi nismo več zadovoljni. Ko delujemo ozaveščeno, izstopimo iz avtopilota in naredimo nekaj na način, ki ni naša navada. Takrat zavestno izberemo, kaj in kako bomo počeli. Kar je seveda bolj zahtevno in terja od nas spopadanje z neznanim, neudobje ter običajno počasnejše delovanje. Zato tako radi posegamo po svojih navadah. In čeprav v »trenutku zavesti« vemo, da nam naši ustaljeni načini ne služijo več dobro, v naslednjem trenutku uberemo lažjo pot – tisto, ki jo poznamo, ki je domača, ki ne terja dodatnega truda. Kdaj se resnično, zavestno začnemo spreminjati? Ko je cena tega, da vztrajamo v naših navadah (tistih, ki niso več funkcionalne glede na trenutne notranje in zunanje okoliščine) večja od cene truda, ki ga je potrebno vložiti v spremembo ter korist nižja od koristi spremembe. Torej spremembe se morajo resnično izplačati in naša bolečina mora biti velika, da zavihamo rokave.

Pomembno je, da vodje zavihajo rokave in uberejo različne načine za delo na odnosih s posamezniki in znotraj tima.


Številka:

Več v kategoriji Psihologija

Več člankov iz te kategorije