Pravica do odklopa: Pomemben korak k ravnovesju
Čas branja 9 minČeprav koncept pravice do odklopa do nedavnega ni bil del naše zavesti, je z lansko novelo Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) postal pomemben del slovenskega pravnega reda. Vsi delodajalci morajo do 16. novembra 2024 sprejeti ustrezne ukrepe za implementacijo pravice do odklopa (142.a člen ZDR-1). Na kateri točki ste?
Izvedeli boste:
Katere so ključne zakonske zahteve za implementacijo pravice do odklopa?
Kakšne so razlike med »mehkimi« in »trdimi« ukrepi ter kako jih lahko delodajalci uporabijo v praksi?
Kako lahko pravica do odklopa koristi tako delavcem kot delodajalcem?
Pravica do odklopa ni slovenski izum; v številnih državah jo poznajo že vrsto let. Evropski parlament je 21. januarja 2021 sprejel resolucijo s priporočili Komisiji glede pravice do odklopa Resolucija), kar kaže, da se o tej temi v EU govori že dolgo. Francija je bila prva država EU, ki je pravico do odklopa uzakonila, in sicer že leta 2017, sledile pa so Italija, Španija, Grčija in druge.

Za boljše razumevanje potrebe po pravici do odklopa si lahko pomagamo z resolucijo Evropskega parlamenta, ki poudarja, da v Evropski uniji ne obstaja enotno pravo, ki bi urejalo pravico delavcev do odklopa od digitalnih orodij, vključno z informacijsko in komunikacijsko tehnologijo (IKT), za namene dela.
Tehnološki napredek in razvoj digitalnih orodij sta omogočila, da delavci opravljajo delo skorajda kjerkoli, kar je še posebej postalo očitno med pandemijo kovida, ko se je razširilo delo na daljavo. Ta fleksibilnost, ki bi morala omogočati boljše ravnovesje med delom in zasebnim življenjem, je pogosto zgolj navidezna. Kultura »stalnega priklopa« je povzročila, da delavci občutijo pritisk, da so vedno dosegljivi, kar negativno vpliva na njihovo zdravje in dobrobit. Pravica do odklopa predstavlja protiutež tej kulturi.
Resolucija poudarja naslednje razloge za pravico do odklopa:
- Digitalizacija prinaša številne koristi, vendar tudi slabosti, kot so podaljševanje delovnega časa in brisanje meja med delom in zasebnim življenjem.
- Kultura stalne dosegljivosti nesorazmerno vpliva na zaposlene, ki skrbijo za druge, zlasti na ženske, kar lahko povečuje neenakosti med spoloma.
- Stalna uporaba digitalnih orodij vodi do zmanjšane koncentracije, kognitivne in čustvene preobremenjenosti, statične drže ter negativnih učinkov na fizično zdravje.
- Pričakovanja stalne povezanosti, skupaj z nadzorom delodajalcev, lahko negativno vplivajo na psihično in fizično zdravje delavcev.
- Spoštovanje delovnega časa in njegova predvidljivost sta ključna za varnost in zdravje pri delu.
Predlog Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o pravici do odklopa, ki je priloga resolucije, definira »odklop« kot neopravljanje z delom povezanih dejavnosti ali komunikacije z digitalnimi orodji − neposredno ali posredno − zunaj delovnega časa.
Bistvo pravice do odklopa je, da delavci ne opravljajo z delom povezanih dejavnosti ali komunikacije zunaj delovnega časa, kar vključuje telefonske klice, pošiljanje elektronske pošte ali drugih sporočil.
Stalna uporaba digitalnih orodij vodi do zmanjšane koncentracije, kognitivne in čustvene preobremenjenosti ter negativnih učinkov na fizično zdravje.
Pravica do odklopa bi morala delavcem omogočati, da izključijo z delom povezana orodja in se ne odzivajo na zahteve delodajalcev zunaj delovnega časa, brez strahu pred negativnimi posledicami, kot so odpustitev ali drugi povračilni ukrepi.
Preberite tudi članek Pravica do odklopa: Kakšni so izzivi in katere izjeme obstajajo?
Delodajalci ne smejo zahtevati dela zunaj delovnega časa in ne bi smeli spodbujati kulture »neprekinjene povezanosti«, kjer imajo delavci, ki se odpovejo pravici do odklopa, prednost pred tistimi, ki jo uveljavljajo. Prav tako morajo biti delavci, ki nespoštovanje pravice prijavijo, zaščiteni pred kaznovanjem.
Pomembno je omeniti, da predlog Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o pravici do odklopa zaenkrat še ni bil sprejet.
