V času, ko je digitalizacija v polni rasti in po tem, ko je delovanje podjetij zamajal pojav koronavirusa, se kot ena najprivlačnejših oblik dela kaže ravno oblika dela v digitalnem okolju. Vendar pa se je na tem mestu smiselno vprašati, kaj takšen pojav zares pomeni za podjetja.

Izvedeli boste:
Kako oblikovati učinkovito digitalno delovno okolje in katere so ključne kompetence digitalnih vodij?
Kateri so izzivi digitalnega delovnega okolja z vidika socialne izolacije posameznika od delovne skupine?Kako se v digitalnem delovnem okolju spreminjajo delo in odnosi?

Poleg same avtomatizacije, ki omogoča lažje delo in racionalizacijo delovnih nalog, prehod na digitalna delovna mesta dejansko predstavlja izpodbijanje znanih praks in ustvarjanje novih. S tem pa predstavlja čisto novo raven dela. Poleg tega, da se sama tehnologija vedno bolj razvija, je veliko vlogo imel tudi pojav koronavirusa in kasneje nastanek koronakrize. Ta je še dodatno pospešila razvoj in postavila digitalno delovanje v sprejemljivo obliko dela.5 

Pri prehodu na digitalno delo moramo veliko pozornosti usmeriti v dobre priprave za delo od doma. Gre za večfunkcionalni pristop, ki zajema tako tehnologijo kot tudi ljudi. Treba je poudariti, da je oblikovanje digitalnega okolja velikokrat usmerjeno v tehnologijo in ne v ljudi, ki jo bodo dejansko uporabljali. Kar pa ni najbolje. 

Tehnologija namreč ni rešitev sama po sebi. Zato morajo v fazi oblikovanja sodelovati vsi pomembnejši igralci v organizaciji, od najvišjega vodstva, informatikov, predstavnikov ravnanja z ljudmi pri delu do tržnikov. Takšna ekipa ustvari strategijo digitalnega delovnega mesta, ki je usmerjena v delovanje podjetja in ključnih ciljev, hkrati pa ima razvite digitalne rešitve za njihovo doseganje. 

Obstajajo tri ključne faze oblikovanja digitalno primernega delovnega okolja:

1. Prva faza predstavlja spoznavanje rešitev digitalne tehnologije in podrobno analizo storitev, ki jih podjetje potrebuje, in sodelovanje ključnih zaposlenih, da skupaj ustvarijo tehnološko strateško usmeritev podjetja. 

2. V drugi fazi gre za sodelovanje ključnih zaposlenih z direktorjem informatike in ostalimi ključnimi deležniki ter analiziranje procesov, na katere bo digitalna rešitev dejansko vplivala. 

3. Zadnjo, tretjo fazo predstavlja nenehno izboljševanje rešitve in pridobivanje povratnih informacij od uporabnikov, da se lahko izboljšave sploh izpeljejo1

Delo od doma: lahko delaš, kadar želiš?

Delo od doma ima v svoji naravi kar nekaj prednosti. Zato postaja vedno privlačnejša oblika dela. Zaposlenemu namreč omogoča vzpostavitev personaliziranega  delovnega ritma, hkrati pa lahko zaposleni pri delu v digitalnem okolju odstranijo motnje, ki bi jih bili deležni na fizičnem delovnem mestu. 

Kot ključno prednost dela na domu se prepoznava predvsem načrtovanje delovnega časa v posameznikovem produktivnem času. Delo od doma spodbujajo številni dejavniki, kot so manjše vožnje na delo in večja prilagodljivost, boljše razmerje med delom in zasebnim življenjem ter prihranek časa in denarja.5 

Delo v digitalnem okolju je postalo stalnica, ki izboljšuje zadržanje ključnih kadrov v organizaciji, vodi k večji motivaciji, hkrati pa povzroča manj stresa. Ker delo od doma omogoča boljše razmerje med delom in zasebnim življenjem, lahko postanejo posamezniki bolj zdravi in veseli. 

Sistem dela od doma ima svoje značilnosti, in sicer da lahko posameznik zasleduje svoje cilje, zagotavlja zahtevane storitve, s tem pa pomaga tudi pri izpolnjevanju zahtev preostalih deležnikov. Delo od doma omogoča zaposlenim svobodo nadzora nad delovnimi nalogami, izvedbo nalog in lokacijo, kjer delo opravljajo. 

Delovno okolje pri delu od doma je s tem bolj tiho in mirno, kar pa lahko vodi v boljše rezultate posameznika. Prav tako ima veliko vlogo sproščenost, ki jo zaposleni doseže ravno v svojem domačem okolju.5 

Delo od doma med drugim povečuje tudi ugled podjetja, saj se v današnjem času spopadamo s čezmernim onesnaževanjem okolja. Ravno zaradi možnosti dela od doma je podjetje tisto, ki omogoča zaposlenim, da izboljšujejo kakovost zraka ter posledično kakovost samega življenja. 

Med ključne prednosti dela od doma uvrščamo predvsem dostopnost do najbolj specializiranih kadrov, ne glede na to, kje na svetu so. Na ta način torej podjetja rešujejo tudi geografske omejitve.1 

V katerih primerih delo od doma lahko postane težava?

Kljub vsem pozitivnim lastnostim pa obstajajo tudi potencialni izzivi, ki se kažejo v socialni izolaciji posameznika od delovnih skupin. 

To lahko vodi v odklop zaposlenih od delovnega okolja, ki načeloma lahko vpliva tudi na manjšo uspešnost in demotivacijo. Dolgotrajnejša izolacija lahko negativno vpliva na uspešnost zaposlenega, hkrati pa spodbuja konflikte med zasebnim in poslovnim življenjem. Zaradi tega lahko posameznik razmišlja tudi o zamenjavi službe. 

Dodaten izziv je tudi zmanjševanje učnih koristi zaposlenega, ki jih lahko sicer pridobi na delovnem mestu od svojih sodelavcev. Delo od doma zato zahteva boljše organizacijske sposobnosti, zaradi česar je delo od doma koristno za delavce, ki so dovolj samoorganizirani.