Kadrovski managerji imajo v podjetju na eni strani odgovornost zagotavljanja čim večje učinkovitosti zaposlenih, na drugi strani pa igrajo vlogo glavnega odgovornega za zagotavljanje pravičnosti in etičnosti v podjetju. Socialni funkciji se je v 21. stoletju tako pridružila še ekonomska funkcija. Ti dve funkciji pa sta si že po sami naravi v mnogih pogledih v konfliktu. Biti prijazen sodelavcem ali biti ustrežljiv instrument svojim nadrejenim, je vprašanje, ki pri mnogih kadrovskih strokovnjakih zbuja precej etičnih pomislekov.

Običajno je, da kakor hitro gospodarska družba oz. organizacija preseže določeno število zaposlenih, vodilni v družbi nimajo več toliko časa in možnosti, da bi se aktivno ukvarjali s kadrovskimi zadevami in z vodenjem ljudi, temveč za to nalogo določijo kadrovika. Ukvarjanje s pravnimi in administrativnimi zadevami, povezanimi z zaposlenimi, je pri tem zgolj ena od nalog kadrovika. Tej, sicer najstarejši, nalogi se je sčasoma dodalo še bistveno več drugih, za današnji čas bistveno bolj pomembnih. Dve temeljni področji, s katerimi se danes ukvarjajo kadroviki, sta tudi področje strokovnosti in etičnosti.

Sprejemanje etičnih odločitev

Pri delu, ki vsebuje etične odločitve, so kadroviki prepuščeni zgolj lastni presoji. Sprejeti odločitev, ki bo strokovno pravilna in obenem tudi etično ustrezna, pa je v današnjih časih velikokrat vedno težja naloga, ki jo spremljajo številni pomisleki. Delo z ljudmi je izjemno občutljivo, strokovno zelo zahtevno ter kompleksno opravilo, kjer ponavadi ni enoznačnih rešitev in odgovorov. Pri svojem delu kadroviki naletijo še na vprašanja, ki so vezana na toga pravila zakonov, podzakonskih aktov ter pravilnikov, ki veljajo v družbi. V tem delu je zelo pomembno sodelovanje med pravnikom (odvetnikom) ter kadrovikom, ki skupaj oblikujeta konkretno rešitev, ki je sprejemljiva tako z vidika prava kot tudi z vidika etike.

Še ne dolgo nazaj je bila glavna vloga kadrovskega oddelka v podjetju zaposlovanje in odpuščanje zaposlenih. Skupaj z industrijskimi in družbenimi spremembami so se zgodile velike spremembe tudi na področju kadrovanja oziroma kadrovskega managementa. Pomembnost visoko usposobljene, motivirane in fleksibilne delovne sile je postala ključna. Zaposleni so postali eden izmed ključnih faktorjev v delovnem okolju, kadroviki pa so s tem postali eden ključnih virov »dodane vrednosti« v podjetju.

Dejstvo je, da se je izvajanje kadrovske funkcije v zadnjih dvajsetih letih močno spremenilo. Kadrovski strokovnjaki so dobili nov položaj povsem pri vrhu organizacijske hierarhije v podjetjih in s tem tudi večjo moč odločanja. Skupaj s to novo strateško vlogo pa so se pojavili številni novi kadrovski procesi, naloge in vloge kadrovskih managerjev, ki nemalokrat tako pri kadrovskem strokovnjaku kot širši družbi vzbujajo številne etične dileme, še zlasti kadar so vpete med toge pravne predpise.

Upravljanje s človeškimi viri je način pridobivanja, motiviranja, razvoja in upravljanja kadrov­skih virov v organizaciji s pomočjo kadrovskih služb oziroma oddelkov ter v njih zaposlenih kadrovskih strokovnjakov. Gre je pristop, ki skuša doseči konkurenčno prednost posameznega podjetja s pomočjo visoko lojalne in sposobne delovne sile. Za strateški razvoj take delovne sile pa se uporablja vrsto kulturnih, strukturnih in personalnih metod oziroma postopkov.