Coaching je, v vseh svojih izvedbenih oblikah (life-, executive-, performance- …), postal osrednji dejavnik razvoja uspešnih posameznikov in podjetij. Za razliko od mentorstva, ki se v obilju informacij in hitrega tehnološkega razvoja umika v ozadje, coaching prevzema osrednjo vlogo pri načrtnem razvoju kadrov. Smernice razvoja družbe kažejo, da bo na tem področju prišlo do nekaterih bistvenih sprememb, na katere velja opozoriti.

Na področju coachinga kot stroke smo v zadnjih dvajsetih letih prešli od razumevanja razvoja posameznika, ki je temeljilo na hierarhičnih »ex-katedra« metodah, na tako imenovane vitke, lateralne, agilne metode, ki ne temeljijo več zgolj na prenosu znanja, temveč predvsem na jasnih okvirjih in smernicah razvoja ter spodbujanju strank k samostojnemu iskanju znanj z namenom, da se posameznik osebnostno (in strokovno) razvija, čim bolj prilagojeno njemu samemu.

Danes živimo v družbi obilja, tako glede blaga in storitev kot tudi glede informacij. Če je bila še 20 let nazaj konkurenčna prednost coacha imeti informacije in jih nuditi na trgu kot dodano vrednost strankam, to danes preprosto ni več mogoče. Ko smo nekateri začeli intenzivno promovirati »sharing is caring« tudi na področju strokovnih tematik, povezanih s coachingom, so nas drugi začeli napadati, da rušimo same temelje kategorije, saj kar naenkrat brez informacij ni več nič, kar naj bi bilo (po njihovo, seveda) res prava dodana vrednost sodelovanja med na primer podjetjem in coachem.

Leta 2019 smo priče, da to ni tako, celo vse prej kot to. Danes je ena od večjih idej v tej kategoriji kratica H2H »human-to-human«, dober stik z (dobrimi, strokovnimi in prijaznimi) ljudmi in ne posest »čudežnih« informacij, s katerimi se premagujejo tekmeci.

Prav je, da verjamete, da imate dober izdelek ali odlično storitev, vendar verjetno (žal) niste edini in ima podoben izdelek ali storitev še vsaj pet podjetij, ki so vsa dosegljiva s preprostim klikom na spletu. Pri ljudeh pa je seveda nekoliko drugače in tega se današnje generacije mladih, še posebej tisti, ki se šele zaposlujejo, zelo dobro zavedajo.

Kot nekdo, ki se s komunikacijo in osebnostnim razvojem ukvarja že več kot 20 let, zelo dobro vem, da imamo v večini organizacij, ne glede na velikost podjetja, dejavnost ali izobrazbeno strukturo, lahko opravka s strokovno, komunikacijsko in osebnostno odraslimi ljudmi ali pa z nedoraslimi, takšnimi, ki so ostali ali v nekem drugem času ali pa živijo v vzporednem svetu in z ljudmi skoraj ne znajo več neposredno komunicirati. Glede na zapisano je seveda na mestu vprašanje, kam gre torej razvoj kategorije coachinga.

Mobilnost

Eden od bolj očitnih trendov zadnjih nekaj let je zagotovo selitev pozornosti na mobilne aplikacije. Kamor koli se obrnete, povsod vas ponudniki internetnih storitev nagovarjajo, da uporabite njihove mobilne aplikacije. Vendar pa uporaba mobilne tehnologije ni zgolj fizična.

Gre za potrebo po spremembi razumevanja načina, kako biti v stiku z našimi strankami ali zaposlenimi, kako skrbeti za naše odnose z njimi in med njimi ter seveda, kako jim po mobilni tehnologiji omogočiti izpeljavo zahtev in prehodov, ki jih od njih zahteva proces coachinga. Vsepovsod lahko že opazimo, da je vedno manj klasičnih zapiskov in vedno več interaktivnega digitalnega gradiva. Tok razvoja nas vodi v smer, ko bomo lahko praktično vse opravili, kar online. Ne samo preverili stanja na cestah, zapiskov kolegov v Dropboxu in rezervirali hotela, temveč tudi pregledali vaje za naslednje coaching srečanje, napisali povzetek, odkljukali želene tematike za naslednji mesec in tako naprej.

V prihodnje bo na področju coachinga zagotovo še več elektronske in neposredne online komunikacije, zato je pravi izziv že danes, kako to komunikacijo čim bolj učinkovito pripraviti na prihodnost. Kako torej vzpostaviti takšno platformo, po kateri bodo lahko naše stranke enostavno dostopale do informacij, določale tematska področja, opravljale naloge, povzetke in vaje.

Esencializem

Esencializem, nazor, kjer se načrtno išče le bistvo idej, rešitev in strategij, je nekakšen »naravni sovražnik« izgubljanja smeri v obilju informacij. Gre za način coachinga, ki ves čas ohranjanja pozornost na res bistvenih, esencialnih stvareh, ne glede na kategorijo, položaj ali vlogo posameznika v organizaciji. Ljudje postajamo vedno bolj zahtevni in pogosto tudi nekoliko nestrpni pri iskanju novih znanj, ki jih potrebujemo za doseganje ciljev oziroma nas v danem trenutku zanimajo. Zakaj bi se ukvarjali z nekaj bistvenimi in nekaj splošnimi znanji (pogosto razumljenimi kot balast), če se lahko samo z bistvenimi? Moderno okolje organizacij je predvsem okolje stalnih sprememb in vodje prihodnosti so predvsem ljudje, ki res dobro razumejo izrek, da je edina stalnica v naših življenjih prav sprememba. Če želimo slediti takšnemu ritmu in skozi coaching omogočati razvoj in podporo posameznikom, je razvoj »izbirčnosti« pravzaprav nujen. Razvoj tehnologij in s tem tudi dostopnost do velike količine informacij, omogoča precej neoviran dostop tudi »motilcem« človeške pozornosti, predvsem pa tudi napačnim predpostavkam in napačnim rešitvam, ki lahko resno ogrozijo nadaljnji razvoj.

Personifikacija

Personifikacija blagovnih znamk je danes nekaj popolnoma običajnega in predstavlja celo osrednji način, kako blagovne znamke nagovarjajo potrošnike. Personifikacija na področju kategorije osebnostnega razvoja torej pomeni, da bodo (bomo) coachi prihodnosti morali za vsakega naročnika (stranko) posebej najti ustrezne poti, ki jo nagovorijo k uravnoteženju virtualnih in realnih kanalov komunikacije ter s tem posledično tudi osebnostnega razvoja. Ideja H2H zahteva, da vsakomur in za vsakogar posebej poiščemo ustrezne nagovore, poti izražanja in podporo pri nadaljnjem razvoju. Gre torej za omogočanje povezovanja individualnosti posameznika s spremembami, ki jim je posameznik dnevno izpostavljen in s tem gre za zagotavljanje njegove konkurenčne prednosti.

Menim, da bo treba v prihodnje še več pozornosti usmerjati k drobljenju in izbiri znanj, ki bodo posebej prilagojena posamezniku in ciljem njegovega razvoja ter povezana s cilji organizacije, znotraj katere deluje. Intenzivnost sodelovanja med coachem in stranko bo deloma prešla iz polnega osebnega stika na delno virtualno (in časovno) fleksibilno podporo, ki bo tehnološko seveda še bolj napredna in komunikacijsko skladna z duhom časa, v katerega vstopamo.

V prihodnje bo na področju coachinga zagotovo še več elektronske in neposredne online komunikacije, zato je pravi izziv že danes, kako to komunikacijo čim bolj učinkovito pripraviti na prihodnost. Kako torej vzpostaviti takšno platformo, po kateri bodo lahko naše stranke enostavno dostopale do informacij, določale tematska področja, opravljale naloge, povzetke in vaje.