Promocija zdravja na delovnem mestu vpliva na dobro počutje zaposlenih
Čas branja 11 minSkrb za zdravje bi morala biti osrednjega pomena v vsaki organizaciji, saj so zaposleni vse bolj izpostavljeni stresu, zato je za učinkovito obvladovanje psihosocialnih tveganj na delovnem mestu potreben celostni pristop s strani organizacije in njenih zaposlenih.
Zaposleni se pogosto soočajo s stresom, ki je občutek neskladja, ko ne morejo izpolniti zahtev delovnega mesta v nekem določenem obdobju. Promocija zdravja je pomembna v delovnem okolju, saj so zdrava delovna mesta ključ do uspešne organizacije. Organizacije bi se morale zavedati, da je vlaganje v promocijo zdravja in dobrega počutja na delovnem mestu pomembno tudi z ekonomskega vidika in dolgoročno prinaša pozitivne posledice vloženih sredstev v tovrstna izobraževanja, delavnice in aktivnosti. Seveda brez sodelovanja predstavnikov delavcev, vodstva in zaposlenih ni uspešne promocije zdravja in posledično dobrega počutja na delovnem mestu.
Promocijo zdravja lahko razumemo kot celovit proces organizirane skupnosti in posameznikov, ki ljudem omogoča povečanje nadzora nad zdravjem in tudi izboljšanje, ohranjanje in krepitev lastnega zdravja.1 V Sloveniji promocijo zdravja opredeljuje Zakon o varnosti in zdravju pri delu, ki v 6. členu navaja, da je načrtovanje in izvajanje promocije zdravja dolžnost delodajalca. Omenjeni zakon je v veljavi že od 4. decembra 2011, vendar se zdi, da predvsem v javnem sektorju organizacije promociji zdravja dajejo malo poudarka in v njo splošno ne vlagajo, verjetno iz razloga, da je v javnem sektorju manj fizično napornih del in posledično zelo malo poškodb na delovnem mestu, kar je povezano z mišljenjem vodilnih, da je promocija zdravja strošek, ki ne prinaša merljivih rezultatov.2 Zaposleni se mora na delovnem mestu počutiti dobro. Dobro počutje lahko opredelimo kot posameznikovo subjektivno pojmovanje svoje sreče, pozitivnega učinka ter zadovoljstva z življenjem.5 Primeri dobrih praks pa kažejo na korelacijo izvajanja programov promocije zdravja na boljše počutje zaposlenih na delovnem mestu, kar posledično predstavlja številne dolgoročne koristi. Na delovnem mestu je zelo pomembno, s kakšnim vedenjem in optimizmom se zaposleni loti opravljanja zastavljene naloge, ki jo prejme od nadrejenega. Zaposleni, ki menijo, da organizacija, v kateri so zaposleni, ceni njihove prispevke in skrbi za njihovo dobro počutje, bodo imeli bolj pozitiven odnos do same organizacije, bodo produktivnejši, bolj motivirani in imeli bodo boljše odnose med zaposlenimi na delovnem mestu kot tudi do vodje.4 K dobremu počutju na delovnem mestu lahko pomembno vpliva sama organizacija, zato podjetja vse več energije porabijo za ohranjanje zdravja v delovnem okolju,11 pri čemer morajo zaposleni imeti lahek dostop do aktivnosti, ki so prilagojene njihovim željam in spodbujati medsebojno sodelovanje, pravično delo in tudi spoštovanje vseh, ki so vanje vključeni.10 Raziskave so ugotovile povezavo, da so življenjski slog zaposlenih, ki spodbujajo zdravje in njihov občutek dobrega počutja ter zadovoljstvo v delovnem okolju, pozitivno povezani.3
Delovna sila v Evropi se stara in ocenjuje se, da bodo do leta 2030 v številnih državah zaposleni stari od 55 do 64 let, tvorili 30 % ali več aktivne delovne sile. Zaposleni se bodo tako srečevali z daljšo delovno dobo, daljšo izpostavljenostjo nevarnostim pri delu ter s spreminjajočim se delovnim okoljem,6 zato se Evropska komisija osredotoča na tri ključne cilje, ki so prikazani na sliki 1, in sicer predvidevanje in obvladovanje sprememb v načinu dela, ki jih prinašajo zelene, digitalne in demografske spremembe; boljše preprečevanje nezgod in bolezni na delovnem mestu in boljšo pripravljenost na morebitne zdravstvene krize v prihodnosti. Potrebni so ukrepi na ravni Evropske unije, da se lahko uresničijo ti cilji, ki so pomembni tako na nacionalni in sektorski ravni ter na ravni podjetij in organizacij.7
