Sabbatical – ko oddih postane naložba v zvestobo
Čas branja 9 minVprašanje zadovoljstva in regeneracije zaposlenih je v hitrem tempu življenja in dela osrednji izziv HR stroke. Pri HOFER-ju smo se tega lotili s premišljenim izborom ugodnosti, med katerimi izstopa sabbatical – daljši oddih od dela. In kaj smo ugotovili? Gre za investicijo, ki se vrne z obrestmi v obliki svežih idej, večje zvestobe in kulture zaupanja.
Izvedeli boste:
Zakaj sabbatical ni luksuz, temveč strateška kadrovska odločitev za večjo zvestobo in kreativnost zaposlenih.
Kako je HOFER oblikoval lasten model sabbaticala – od pogojev do načina izvedbe in povratka zaposlenih,
Katere koristi daljši oddih prinaša tako zaposlenim kot organizaciji in kako jih lahko vpeljete tudi v svojem okolju.
Ravnovesje med poklicnim življenjem, skrbjo za zdravje in zadovoljstvom zaposlenih je ključ, da se zaposleni na delovnem mestu počutijo dobro in z veseljem prispevajo k uspešnosti in konkurenčnosti podjetja. Zato jim pri HOFER-ju ponujamo številne ugodnosti, od (Po)polnega delovnega časa, ki omogoča skrajšan delovnik, dela od doma (za sodelavce, kjer narava dela to omogoča), dodatnega prostega leta po starševskem dopustu, številnih finančnih ugodnosti do sabbaticla, t. i. sobotnega leta oziroma daljšega oddiha od dela. Tega smo septembra znova nadgradili, saj smo našim več kot 2000 sodelavkam in sodelavcem omogočili, da to možnost izkoristijo že po treh letih (in ne več po petih) dela pri podjetju. A pojdimo od začetka.

Sabbatical = inovativna praksa za razvoj zaposlenih in krepitev znamke delodajalca
V svetu sodobnega upravljanja človeških virov vedno bolj prevladuje koncept, da sta ključ do uspeha podjetja strokovnost in zadovoljstvo zaposlenih. Eden izmed najučinkovitejših načinov za doseganje tega cilja je uvedba daljših premorov od dela.
Izraz sabbatical izvira iz hebrejske besede 'šabat', ki pomeni počitek ali prenehanje dela. V poslovnem svetu predstavlja daljše obdobje odsotnosti z dela (običajno več tednov do več mesecev), ki je namenjeno polnemu počitku, uresničevanju osebnih ciljev ali pridobivanju novih znanj, ki ob vsakodnevnih delovnih obveznostih sicer ostajajo na stranskem tiru.
Za razliko od klasičnega dopusta je sabbatical pogosto neplačan ali delno plačan, vendar pa zaposlenemu zagotavlja varen povratek na njegovo delovno mesto. Sobotno leto ponuja izjemno priložnost za premor od rutine, mentalno regeneracijo in morda tudi nadaljnje načrtovanje kariere. Razlogi za odhod na daljši oddih so povečini različni, enako tudi pri HOFER-ju – daljša potovanja, več časa za družino, prostovoljno delo, dokončanje študija ali preprosto potreba po »resetu«.
Sabbatical je za zaposlenega dokaz, da podjetje misli resno, ko govori o ravnovesju med delom in življenjem.
Sabbatical pooseblja skrb za zaposlenega kot podjetju pomembnega posameznika in njegov namen ni le počitek, ampak tudi investicija v prihodnost zaposlenega in posledično v prihodnost podjetja. Pri HOFER-ju smo prepričani, da je omogočanje daljšega oddiha od dela ena ključnih konkurenčnih prednosti našega podjetja v boju za najboljše kadre. Še posebej mlajše generacije, zlasti generacija Z, namreč dajejo večji poudarek ravnovesju in smislu v življenju. Le s fleksibilnimi urniki, hibridnim delom in daljšimi oddihi od dela jih bomo lahko zadržali in tako skrbeli tudi za razvoj podjetja. Z gotovostjo lahko trdimo, da sabbatical povečuje pozitivno prepoznavnost našega podjetja v širši javnosti in na trgu dela.
Pri tem je pomembno izpostaviti, da sabbatical ni nujno rešitev za vsako podjetje oz. organizacijo. Podjetja, ki imamo spodbudo in pomoč mednarodnega okolja, se lažje in hitreje odločimo za to možnost. Program sabbaticla so namreč zasnovali v naši skupini ALDI SÜD, v Slovenijo pa smo ga prenesli leta 2016. Čeprav to ugodnost omogočamo že 9 let, smo danes še vedno eno od redkih podjetij v slovenskem prostoru, ki se je odločilo zanjo. V našem primeru je torej ta praksa v veliki meri rezultat organizacijske kulture in ne predpisa. Seveda pa je to veliko lažje v okviru večjega podjetja, saj imajo lahko manjši sistemi več težav z nadomeščanjem, ob tem pa so določene vloge težje fleksibilne.
Zakaj sabbatical ni razkošje, ampak strateška odločitev
Mnogi zaposleni po nekaj letih dela občutijo upad motivacije in ustvarjalnosti, saj klasični dopust redko zadosti potrebam popolne regeneracije. DJ Didonna, predavatelj podjetništva na Harvard Business School in ustanovitelj projekta The Sabbatical Project, že 7 let raziskuje pozitivne učinke sabbaticla (1). V raziskavi The Transformative Power of Sabbaticals (2) in v intervjujih z več kot 250 ljudmi (3), ki so se odločili za daljši oddih od dela, ter iz lastnih izkušenj, ugotavlja, da je vpliv sabbaticla skoraj vedno transformativen in da v veliki meri prinaša pomembne pozitivne spremembe na več ravneh — osebne, poklicne, psihološke. Poveča se kreativnost ljudi, zaposleni pridobijo nove perspektive in ideje ter drugačen pogled na delo in življenje. Ob tem bolje vedo, kaj je njihov smisel, tudi pri delu, bolje upravljajo s časom, njihova energija pa se obnovi in so tako pripravljeni na nove izzive in odgovornosti.
Ob tem so v študiji identificirali dejavnike, ki povečajo verjetnost, da bo sabbatical posameznika res pripeljal do transformacije: premor mora biti dovolj dolg (vsaj 3–4 mesece), posameznik si mora določiti cilje in prioritete, kako želi izkoristiti daljši oddih, čim bolj izklopiti delo in se odklopiti od vsakodnevnih obveznosti, pa tudi razmišljati o tem, kako se vrniti, da učinek sabbaticla ne izgine.
