Družba

Samoanalitika za izboljšanje kakovosti življenja

Čas branja 7 min

Gre za beleženje in analizo podatkov o posameznikovem življenju, delu, financah in drugih za posameznika pomembnih področjih. Razvoj informacijske tehnologije vedno bolj podpira najrazličnejše možnosti samoanalitike.

V več primerih se podatki zbirajo samodejno s pomočjo senzorjev v napravah, ki jih nosimo (npr. športne ure in aplikacije, ki samodejno zajemajo podatke). V drugih primerih podatke posameznik beleži aktivno oziroma ročno (z zapisom v fizični planer ali z vnosom v za to namenjeno aplikacijo).

Rezultati raziskave, izvedene v Sloveniji, so pokazali izboljšanje nekaterih dejavnikov življenjskega sloga glede na začetno stanje, kljub relativno kratkemu, zgolj dvomesečnemu spremljanju. Odpirajo pa se tudi dodatni izzivi. Bolj zavzeto so dejavnike zdravega življenjskega sloga spremljali tisti, ki so že pred začetkom raziskave poročali o boljšem stanju. Zato ostaja vprašanje, kako k aktivnemu spremljanju življenjskega sloga, spodbuditi tudi tiste, pri katerih kakovost posameznih dejavnikov ni na dovolj visoki ravni. Velik potencial pa ima uporaba samo-analitike tudi na ravni podjetja. Poleg spremljanja vsebine dela tudi na področju promocije zdravja na delovnem mestu. Seveda ob upoštevanju ustreznih podlag za zbiranje in obdelavo tovrstnih podatkov.

Ali lahko beleženje navad izboljša kakovost življenja?

Kvantificirani jaz, samo-analitika, samo-sledenje ali količinsko opredeljen jaz. Kakor koli prevedemo, zveni bistveno manj elegantno kot izvirnik 'Qquantified self' ali na kratko QS, tuja skovanka za zanimiv fenomen, zajemanja in beleženja podatkov posameznika o samem sebi. Slovenski prevod, za katerega menim, da je najboljši približek osnovni vsebini in namenu izraza je samo-analitika in bo uporabljen v nadaljevanju članka.

Vsebinsko gre za zbiranje, beleženje in spremljanje kvantitativnih, to je številčnih podatkov na ravni posameznika za različna področja. Od posameznikovega življenja (prehrana, gibanje, počutje, doseganje ciljev idr.), dela (za izboljšanje osebne ali poklicne produktivnosti), financ (odhodki po področjih, prihodki) in drugih področij (npr. izobraževanje). V nadaljevanju pa tudi za tako ali drugačno analizo zbranih podatkov z vidika povezav, vplivov ali zgolj količine/frekvence. Podatke je mogoče tudi prikazati skozi različne možnosti vizualizacije. Na primer prikaz spremembe nekega dejavnika skozi čas (gibanja stroškov, namenjenih za različne namene, čas dela na projektu, telesna teža idr.)


Številka:

Več v kategoriji Družba

Več člankov iz te kategorije