Sindrom prevaranta: ko si sebi največji nasprotnik
Čas branja 5 min»Občutek imam, da sem na tem mestu pristala zgolj po sreči, v resnici pa si ga ne zaslužim. Nimam dovolj talenta, nimam dovolj izkušenj … moji sodelavci so sposobnejši od mene.« Te besede vsak dan odzvanjajo v mislih posameznikov, ki imajo sindrom prevaranta.
Sindrom prevaranta je tesno povezan s psihološko varnostjo ali bolje rečeno s pomanjkanjem tovrstne varnosti na delovnem mestu. Za sindrom prevaranta je značilen dvom v lastne sposobnosti in prepričanje, da smo se na tem mestu znašli po nekem srečnem naključju.
Kadar delovno okolje ne omogoča odprte komunikacije in ranljivosti, obstaja večja verjetnost, da zaposleni ne bodo zmogli odkrito spregovoriti o dvomih v lastne sposobnosti in ne bodo iskali pomoči. Po nekaterih ocenah naj bi osem od desetih ljudi doživljalo vsaj blago obliko sindroma prevaranta1, v Sloveniji pa vsak drugi zaposleni poroča o zmerno ali zelo močno izraženih značilnostih sindroma prevaranta.2
Uspeh ni vedno pokazatelj samozavesti, neuspeh pa ne nujno znak nesposobnosti.
Obstaja več tipov »prevarantov« – novi, začasni in dolgotrajni. O takih občutkih so pričakovano poročali mladi zaposleni, večja sprememba v načinu dela pa lahko prispeva k porastu občutkov sindroma prevaranta tudi pri izkušenih oz. dalj časa zaposlenih posameznikih, saj morajo ti vložiti precej truda v prilagajanje.3
Drugi avtorji so prav tako navedli, da se sindrom prevaranta tudi pri dalj časa zaposlenih pogosto pojavlja ob začetku dela na novem projektu, napredovanju ali premestitvi na drugo delovno mesto.4, 5 Poleg večjih sprememb lahko občutke tega sindroma sprožijo tudi uspehi, dvomi o lastni strokovnosti, negativno primerjanje s kolegi in zavrnitve.6
Sindrom prevaranta lahko pomembno zmanjša učinkovitost posameznika na delovnem mestu in s tem potencialno negativno vpliva na organizacijo. Povezujemo ga s težavami s ponotranjanjem uspehov, z depresijo, anksioznostjo, nizko samopodobo, izgorelostjo in nižjim zadovoljstvom na delovnem mestu.1 Pogosti so tudi čustvena izčrpanost, perfekcionizem in strah pred neuspehom.3
Sindrom prevaranta pri slovenskih učiteljih in profesorjih
Več v kategoriji Družba
Dani Mirnik
Spanje: Vpliv izmenskega in nočnega dela na zdravje zaposlenih
Vanja Witwicky
Work + Vacation = Nova enačba dela: Workation kot strategija produktivnosti in zavzetosti
dr. Marijeta Kobetič
Kako sta povezana zaupanje in motivacija?
dr. Vesna Miloševič Zupančič
Nova raziskava: Pričakovanja mladih na trgu dela
