Soočam se z duševnimi težavami, sem zato slabši kandidat za zaposlitev?
Čas branja 10 minDuševno zdravje je kot eden izmed elementov modernega delovnega okolja počasi le ugledalo luč poslovnega sveta. Kako pa v delovnih organizacijah nagovarjamo duševne težave? Kakšne izkušnje imajo na tem področju slovenski kadrovski strokovnjaki in s kakšnimi praksami se srečujejo med zaposlovanjem?
Pogosto pojma duševnega zdravja in duševnih težav precej združujemo - razumemo ju kot en kontinuum, ki poteka od duševnih težav pa vse do duševnega zdravja1, kljub temu pa v znanstvenem svetu to ne drži. Duševno zdravje namreč ne pomeni le odsotnost duševnih težav, ampak predstavlja tudi mehanizme, s katerimi lahko prebrodimo lažje in težje življenjske situacije, se soočimo z vsakdanjimi stresorji in učinkovito prepoznavamo svoje sposobnosti ter smo lahko tudi kar se da delovno učinkoviti.2 Duševne težave pa zajemajo zelo širok spekter težav, tako klinične kot subklinične / simptomatske narave, ki lahko predstavljajo tveganje za nastanek duševnih motenj.3 Na področju dela so številke, povezane s pojavnostjo duševnih težav na delovnem mestu v Sloveniji, precej visoke. Bolniške odsotnosti, nastale zaradi duševnih stisk in vedenjskih težav so izjemno pogoste ter med daljšimi po trajanju.4
