Start-upi kot izključna domena mladih?
Čas branja 6 minKo pomislimo na novo razvijajoča se podjetja – namenoma nisem napisal »hitro rastoča«, saj mnogim od teh podjetij to ni ravno vrlina – si predstavljamo ekosistem posameznikov in skupin, ki se srečujejo v podjetniških akceleratorjih, posedajo po vrečah, napolnjenih s stiropornimi kroglicami, brskajo po računalniških kodah in spletnih aplikacijah. Iščejo novo revolucionarno idejo, ki bo vsaj za kratek čas spremenila tok pozornosti človeštva in pritegnila veliko število uporabnikov, ki bodo imena ustanoviteljev častili vsaj toliko, kot so v rimski dobi častili poganske bogove.
V tem smislu si težko predstavljamo, da bi v tej množici podjetnikov in tistih, ki bi to šele želeli postati, mogli opaziti znaten delež posameznikov, ki so v njihovih poznih petdesetih ali šestdesetih letih. Po doslej videnem je start-up ekosistem domena mlajših generacij in vse prepogosto se dogaja, da predstavniki slednjih celo negirajo vse, kar je bilo dognano v letih, ko je bila njihova največja težava velik svež mozolj na dan gimnazijskega plesa. Starostni skupini primerno je vzdušje na start-up dogodkih in konferencah, kjer se vse vrti okrog malih pozornosti, ki publiko najbolj navdušijo. Brezplačne pijače in hrana, raznorazni personalizirani modni dodatki za njihove pametne telefone, tekmovanja v stilu talent showa in seveda vrhunec vsake start-up konference – zabava v klubu do jutranjih ur. Nič čudnega, da je struktura udeležencev taka, kot je, saj pripadniki starejših generacij ne bi niti telesno zmogli tovrstnega tempa nekaj dni zapored.
Pa je vse skupaj dejansko nujno le domena mlajših generacij in ali to pomeni, da človek ne more postati start-up podjetnik, če je denimo njegova starost že preko Abrahamovih let? Moje trdno stališče je, da nikakor. In ravno tako trdno sem prepričan, da je ignoranca mlajših generacij do znanj, izkušenj in modrosti, katerih se ne da osvojiti v letu ali dveh, ena najbolj nevarnih stvari pri vsakem podjetniškem začetku. Moje prepričanje temelji na naslednjih razmišljanjih:
Znanje – dejstvo je, da se napredek znanosti in razvoj sodobnih tehnologij trenutno odvijata s hitrostjo, ki krepko presega tempo razvoja in sprememb kadarkoli v preteklosti človeštva. Človek mora biti danes vsakodnevno v stiku z novimi dognanji in trendi v posameznih industrijah, sicer se zlahka znajde v zagati, saj mu vrzel v njegovem poznavanju določene tematike onemogoča stik z najnovejšo tehnologijo ali poslovnimi modeli. Dejstvo je, da je starejšemu človeku, ki ima v svojih možganih »zapečene« določene vzorce, težje osvojiti nove tržne zakonitosti, kot je to pri mladem, z ustaljenimi vzorci obnašanja manj obremenjenem človeku. Lep primer sta denimo uporaba mobilnih telefonov in v zadnjem času blockchain tehnologije. Če se je že velika večina med vami soočila s situacijo, kjer je dveletni otrok hitreje osvojil logiko delovanja pametnega telefona njegovih staršev, kot je svojega osvojil njegov dedek, pa je verjetno med vami manj tistih, ki ste v zadnjem času popolnoma razumeli logiko delovanja in priložnosti, ki jih ponuja razvoj blockchain tehnologij. A prav pri slednjih se je in se še bo pokazala tudi druga plat. Namreč, marsikateri mladi start-up podjetnik je prepričan, da starejši ljudje ne zmorejo doumeti potenciala kriptovalut, ki temeljijo na blockchain tehnologijah. Obenem pa ti isti posamezniki prepogosto ne posedujejo niti osnovnih znanj s področja makroekonomije, mikroekonomije in na splošno ekonomike podjetja. V tem stampedu po želji, da slučajno ne zamudijo vlaka priložnosti, ki se pelje mimo njih, pozabljajo na osnovne elemente zaščite pred tveganji, ki pa so veliko lažje razumljivi pripadnikom generacije, ki ima o tem enostavno več znanja. In ne glede na to, da se v tem zanosu prepogosto uporablja argument sprememb in novih paradigem, se je žal doslej še skoraj vedno izkazalo, da je ignoriranje dognanj iz preteklosti prineslo veliko več razočaranja kot koristi.
Izkušnje – žal je tako, da si najdragocenejše izkušnje pridobimo z lastnimi buškami in odrgninami in niti najboljše knjige nam ne prinesejo toliko izkušenj kot lastne napake. Mladi podjetniki se velikokrat na nas obračajo z željo po tem, da bi jim pomagali v njihove ekipe privabiti tudi ljudi z nekoliko več sivimi lasmi na glavi (v to kategorijo se kvalificirajo tudi pripadniki brez omembe vredne količine las). Če je znanje še morda mogoče pridobiti s podvojenim tempom učenja, je pospešeno pridobivanje izkušenj pogosto nemogoče. Nasprotniki te teorije trdijo, da je prednost mladih kolektivov prav v njihovi osvobojenosti ali neomadeževanosti z ustaljenimi poslovnimi modeli in vzorci obnašanja. Sam temu prikimavam le delno in še to le v tistem delu, ki govori o naivnosti. Dejstvo je, da če bi podjetniki poznali vse ovire in težave, ki jih čakajo na njihovih podjetniških poteh že na začetku, se najverjetneje velika večina podjetniških projektov sploh ne bi zgodila, saj bi ustanovitelji obupali že vnaprej. Naivnost žene mlade podjetnike preko marsikatere skrite čeri in skozi marsikatera običajno trdno zaklenjena vrata. Pri tem pa je izredno koristno, če ob njih stoji nekdo z izkušnjami, ki jim pomaga, da se ne spotaknejo prav ob vsak kamen na njihovi poti. Kvalitetnemu podjetniku bo uspelo nasvete bolj izkušenih članov ekipe izkoristiti in še pospešiti razvoj svojih idej. Tisti, ki se tovrstnih nasvetov izogiba, saj meni, da ga le upočasnjujejo in mu zbijajo moralo, očitno ne premore dovolj energije in karizme za dosego velikih uspehov.
Modrost – ne bi rad, da se modrost na tem mestu enači z izkušnjami ali z znanjem. Modrost temelji na znanju in izkušnjah, pomeni pa v tem konkretnem primeru sposobnost videti širšo sliko določene situacije ali težave, ter se odločati na podlagi tehtnega premisleka in ne impulzivno, kot je to običajno pri mladih, neizkušenih podjetnikih s še ne povsem izravnano hormonsko sliko. Prav je, da se o posameznih situacijah in odločitvah ekipa odloča hitro in tako sledi tekmecem na trgu. Še bolje pa je, če ima v ozadju še ekipo »modrecev«, ki imajo nekoliko bolj distanciran pogled in niso vpeti v dogajanje na dnevnem nivoju, ker lahko v določenih primerih vidijo veliko bolj realno sliko in podajo tudi nasvet, ki ne temelji le na dinamiki ostalih mnenjskih voditeljev v tem trenutku, temveč tudi na njihovi modrosti, pridobljeni preko vrsto let v podjetniškem sektorju. Mnoga podjetja si s tem namenom oblikujejo t. i. posvetovalne organe (angl. Advisory Board), h katerim se zatekajo po nasvete, predvsem ko gre za strateške odločitve. Tovrstni organi so praviloma sestavljeni iz pripadnikov vsaj generacije srednjih let, pogosto pa so v njih tudi starejši ljudje.
Iz zapisanega torej sledi, da je start-up okolje primerno za vse generacije posameznikov. Mlajši pripadniki lahko prevzamejo bolj dinamične vloge, ki bolj pritičejo njihovi fazi življenja in njihovim interesom, medtem ko lahko starejši prispevajo znanje, izkušnje in modrosti, ki prispevajo h kvalitetnejšim premislekom. In se ob druženju z mladimi, ki bi lahko bili (ali pa dejansko tudi so) njihovi otroci ali vnuki, počutijo tudi sami nekoliko bolj mladi.
Marsikateri mladi start-up podjetnik je prepričan, da starejši
ljudje ne zmorejo doumeti potenciala kriptovalut, ki temeljijo na blockchain tehnologijah. Obenem pa ti isti posamezniki prepogosto ne posedujejo niti osnovnih znanj s področja makroekonomije, mikroekonomije in na splošno ekonomike podjetja.
