Kolumna

So dobri odnosi v izumiranju, čeprav so ključ do uspeha?

Čas branja 7 min

Glavni akter v tem besedilu so dobri odnosi med ljudmi. In prav praznični čas je tisti, v katerem si vzamemo čas za druženje. Cilj prispevka je poudariti, kako pomembni so medsebojni odnosi za dobro počutje in pripadnost zaposlenih ter za uspešnost podjetja. 

A dobri odnosi med sodelavci niso nekaj samoumevnega – graditi jih je potrebno sistematično. Nasploh se zdi, da so dobri medsebojni odnosi v izumiranju. Zakaj postavljam tako drzno trditev?

Slika je simbolična. Foto: Depositphotos

Kaj zmanjšuje število interakcij?

1. Pandemija nas je oddaljila. Pandemija nas je začasno odmaknila drug od drugega. Ko smo se vrnili nazaj, smo ugotovili, da smo zakrneli. Ponovno navezovanje stikov je postalo naporno in tudi neudobno.

2. Delo na daljavo zmanjšuje priložnosti za stik. Z učenjem delovanja na spletu so se spremenile tudi naše preference glede dela. Marsikdo, ki ima to možnost, se – pogosto iz praktičnih razlogov – raje odloča za delo od doma. Nekateri poklici, na primer freelancing in delo prek platform, pa zmanjšajo možnosti za tiste ključne, spontane interakcije, ki krepijo povezanost.

3. Telefoni in družbena omrežja nas zapirajo vase. V trenutku, ko sedemo v kavarno, čakalnico ali menzo, iz žepa samodejno potegnemo telefon. Drsenje po časovnici socialnih omrežjih nas popolnoma posrka vase in nam vzame priložnost, da bi navezali stik z osebo poleg nas.

4. Umetna inteligenca kot novi sogovornik. Z razmahom orodij, kot je ChatGPT, se vse pogosteje zanašamo na digitalno interakcijo. Tudi ta nas lahko nehote oddalji od pristnega človeškega stika.

Vse to nas odvrača od pristnih stikov – tistih, ki so bistvo človeškega obstoja in način zadovoljevanja potrebe po pripadnosti. Kdaj smo si nazadnje vzeli pol ure za klepet s prijateljico ali sodelavcem? Če se ne spomnite, niste edini. Dogovarjamo se za skupno kavo ali izlet, a pri tem pogosto ostane pri obljubah: »Letos se moramo pa res dobiti. Daj, se slišimo.« A potem se ne slišimo.

Odnosi se ne zgodijo sami od sebe

Če na osnovi do zdaj prebranega menite, da sem pesimistka, naj vas takoj pomirim in prepričam v nasprotno. Za gradnjo dobrih odnosov je potrebno troje: 

  1. energija za to, da se začnemo pogovarjati,
  2. čas, ki si ga vzamemo in 
  3. najpomembneje, naša odločitev, da se želimo pogovarjati in družiti. 

Vsi imamo na voljo 24 ur dnevno, a kako ta čas razporedimo in koliko ga namenimo za medsebojne odnose, je odvisno od vsakega posameznika. Prevečkrat mislimo, da se dobri medsebojni odnosi preprosto zgodijo. Da, če je med dvema osebama razumevanje, spoštovanje in naklonjenost, da se bosta dobro razumela in si bosta namenila čas ter se pogovarjala. A iz zasebnega življenja vemo tudi, da je treba v medsebojne odnose vlagati. Z otroki se igramo, beremo knjige, ko so mlajši. Z najstniki se trudimo navezati stik in razočarani smo, če nas zavrnejo. Prijateljicam se potožimo, da se nam naši najstniki nikakor nočejo odpreti. S svojim možem ali ženo kramljamo ob gledanju televizije ali med kuhanjem večerje in ko nekajkrat zmanjka časa, ker so druge zadolžitve višje na prioritetni listi, se v nas vzbudi občutek odtujenosti.

Na fakulteti s kolegico pri predmetu namenjava precejšnjo pozornost prav sistematični gradnji dobrih medsebojnih odnosov. Zavedava se, da če študentke in študentki to trenirajo, obstaja precejšnja verjetnost, da se bodo tudi v delovnem okolju aktivno zavzemali za dobre medsebojne odnose. Ena od strategij za to je gradnja visokokakovostnih vezi. Poglejmo, kaj to pomeni. 

Kaj so visokokakovostne vezi?

Predstavljaj si tale primer: Na hodniku se pogovarjaš s sodelavko, ko pristopi drug sodelavec – brez vabila, a z navidezno prijaznim tonom in rahlo ciničnim komentarjem. Vključi se v pogovor, vendar se pri tem fizično obrne stran od tebe. Kar naenkrat ste v pogovoru trije, a ti si iz njega izključena. Pogled, govorica telesa in celotna pozornost so namenjeni sogovornici. Pogovor se nadaljuje, sodelavka govori, nato spregovoriš ti in dotični sodelavec te ne pogleda niti enkrat, kot da si postala del ozadja. Potem ji reče, vpričo tebe, prihodnji teden greva lahko na kavo. Kmalu se poslovite. Pravkar si doživela nespoštljivo interakcijo, v kateri nisi bila niti slišana niti videna. Takšna mikro izkušnja, le pet minut, ti lahko pokvari cel dan. Gre za primer toksičnih medsebojnih vezi, ki si jih ne želimo – ne želimo biti izključujoči, hladni in nespoštljivi. Želimo si visokokakovostnih vezi, ki nam dajejo energijo, nas poživijo in olajšajo nadaljevanje delovnega dne. Poglejmo, kakšne so te vezi. 

Visokokakovostne vezi so kratke, psihološko varne interakcije med sodelavci, v katerih sta prisotna medsebojno spoštovanje, zaupanje in aktivna vključenost (Dutton, 2003). Za razliko od toksičnih interakcij, te interakcije posamezniku dajejo energijo. Gre za »mikrovezi«, ki nastanejo v vsakodnevnih stikih, ki so lahko kratkotrajni, na primer na sestanku, ob kavi, pri iskanju pomoči za rešitev naloge. Imajo presenetljive ugodne učinke: povečujejo vitalnost in učno naravnanost posameznika, krepijo trdoživost pri odzivanju na stresne situacije, izboljšujejo sodelovanje in koordinacijo, pospešujejo delitev znanja, spodbujajo ustvarjalnost. Povezane so tudi z večjo zavzetostvo, delovnim zadovoljstvom in manjšo izčrpanostjo. Organizacije, kjer zaposleni ustvarjajo več visokokakovostnih vezi, praviloma hitreje vzpostavijo psihološko varnost, z manj odpora uvajajo spremembe, dosegajo boljšo kakovost storitev in v večji meri zadržijo zaposlene (Dutton, 2003; Stephens, Heaphy & Dutton, 2012).

Kakovost interakcije med dvema osebama (avtorici koncepta uporabljata izraz »kakovost tkiva«) lahko prikažemo s tremi dimenzijami. Prva je prožnost, ki pojasnjuje zmožnost vezi, da prenese napetosti, vzdrži konflikte in se po njih vrne v prvotno stanje. Člani ekipe se skregajo zaradi različnih pogledov na problem, a se hitro opravičijo in nadaljujejo delo brez zamer. Druga dimenzija je čustvena nosilnost, ki se nanaša na to, koliko razpona čustvenih stanj lahko interakcija med dvema prenese. V praksi to pomeni, ali si lahko sodelavki iskreno povesta, da sta »pod stresom« in sočasno tudi priznata, da sta navdušeni nad novim zahtevnim projektom. Tretja dimenzija je odprtost/povezanost, ki pomeni, koliko informacij, pozornosti in nasploh dobrih namenov je v odnosu. Gre torej za nekakšen občutek vključenosti. V oddelku, na primer, zaposleni delijo znanje in drug drugega vključujejo v projekte (Dutton & Heaphy, 2003). 

Naravo stkane vezi ocenjujemo na podlagi subjektivne izkušnje. Ali v interakciji doživljam občutek vitalnosti? Drugi dejavnik je zaznavanje spoštovanja, tretji vzajemnost. Ta pomeni, da posameznika doživljata občutke vključenosti in odgovornosti za kakovost vezi. Z drugimi besedami, obe strani imata odgovornost za oblikovanje odnosa/vezi (Stephens, Heaphy & Dutton, 2012). 

Kako spodbujamo visokokakovostne vezi? 

In kaj lahko naredimo v podjetjih? Najprej, spomnimo sodelavce na vrednost, ki jih imajo medsebojni odnosi in ugodne posledice za podjetja. Nato, kot vodje delujmo z zgledom. Naj druženja postanejo norma, naj bo to petkovo neformalno druženje ob koncu delovnega tedna. Na začetku sestankov si vzemimo 5 minut za neformalni pogovor (»small talk«) – naj to postane običajna prva ali zadnja točka v agendi. Ker so v podjetju zaposleni tako tisti, ki jim druženje predstavlja nekaj popolnoma naravnega, kot tudi tisti, ki za dvig energije potrebujejo kratek umik v osamo in sami pojedo kosilo, obojim ponudimo usposabljanja za navezovanje stikov in gradnjo dobrih odnosov. 

In nenazadnje, obstajajo različni načini, s katerimi zaposlenim pokažemo, da cenimo dobre medsebojne odnose. Sem sodijo arhitekturno oblikovanje in opremljanje prostorov na način, da spodbuja pogovarjanje in druženje, financiranje izobraževanj o vodenju, usmerjenem v odnose, financiranje in nagrajevanje druženj periodično in ob zaključku projektov. Nagradimo posameznike, ki si prizadevajo za dobre medsebojne odnose v organizaciji. Ustvarimo torej skupnost ljudi, ki jim je dejansko mar za dobre odnose. 

Pravijo, da je bil včeraj najboljši trenutek, da gremo v akcijo. Danes, pa je drugi najboljši trenutek za to, da investiramo v dobre medsebojne odnose. Da si vzamemo čas in pokličemo osebo, s katero nismo bili že dolgo v stiku. Da ob kavnem avtomatu v službi kolega iskreno povprašamo, kako je in ne odbrzimo takoj naprej. Ta praznični in čarobni čas je idealen čas za to, da se ponovno spomnimo, kako radi smo v družbi drug drugega. 

Srečno in dobrih odnosov polno 2026!

Literatura in viri

Dutton, J. E. (2003). Energize Your Workplace: How to Build and Sustain High-Quality Connections at Work. San Francisco: Jossey-Bass.

Stephens, J. P., Heaphy, E. D., & Dutton, J. E. (2012). High-Quality Connections. V: K. S. Cameron & G. M. Spreitzer (ur.), The Oxford Handbook of Positive Organizational Scholarship (str. 385–399). Oxford: Oxford University Press.

Oznake:
Številka:

Več v kategoriji Kolumna

Več člankov iz te kategorije