Vloga vodij v organizacijah je tudi stalno izboljševanje delovnega okolja ter skrb za zdravje in dobro počutje zaposlenih. Pri tem so najbolj učinkovite rešitve, ki omogočajo združitev fizične aktivnosti z delovnimi obveznostmi, saj prispevajo k boljšemu zdravju in večji učinkovitosti zaposlenih. Sem sodijo tudi sestanki med hojo. 

Izvedeli boste:
Zakaj je hoja lahko ključ do bolj kreativnih in produktivnih sestankov?
Kako uvajati sestanke med hojo v delovno okolje?
Praktični nasveti za uspešno izvedbo sestankov na prostem.

Sodobno delovno okolje zaznamuje pretežno sedeče delo, ki prevladuje tako pri zaposlenih na delovnem mestu, kot pri tistih, ki delajo na daljavo. Dolgotrajno sedenje negativno vpliva na zdravje in dobro počutje zaposlenih. Nilofer Merchant ga označuje kar za kajenje naše generacije.1Povečuje tveganje za kronične bolezni, kot so bolezni srca in ožilja, sladkorna bolezen in težave s hrbtenico. Pomanjkanje gibanja zmanjšuje učinkovitost in kreativnost. V mnogih organizacijah zato že sledijo priporočilom za promocijo telesne dejavnosti in preprečevanje sedečega vedenja v delovnem okolju.2 

Velik del sedečega dela predstavljajo tudi sestanki. Formalni in neformalni, v klasičnih ali virtualnih oblikah. Na njih, po dostopnih raziskavah v tujini,3 zaposleni na različnih ravneh odločanja in v različnih dejavnostih presedijo od 10 pa vse do 23 ur na teden. Pri nas je kineziologinja Aleksandra Arnuš leta 2024 ugotavljala, da lahko sestankovanje med »pisarniškimi delavci« predstavlja celo do 70 % njihovega delovnika.4 

Sestanki, ki so sami sebi namen, imajo enak negativen vpliv kot sestanki, ki jih ni.

Stoječi sestanki deloma zmanjšujejo njihov negativni vpliv, kar pa ne zadostuje. Dodatna rešitev se skriva v sestankih med hojo. Hoja namreč ni samo način premikanja, ampak močno vpliva na naše počutje in delovanje. Z njo tudi najlaže in najhitreje dosežemo časovni obseg telesne dejavnosti odraslih za ohranitev odpornosti in kvalitete življenja, ki ga priporoča Svetovna zdravstvena organizacija. 

Po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije namreč za ohranjanje zdravja pri odraslih zadošča izvajanje 150 do 300 minut zmerno intenzivne telesne dejavnosti na teden ali 75 do 150 minut visoko intenzivne telesne dejavnosti na teden.5

Vpliv sestankov na učinkovitost organizacije ter zdravje in zadovoljstvo zaposlenih 

Sestanki, ki jih nekateri imenujejo kar davek za vključujoče delovno okolje, so pomemben del delovnih procesov. Na njih izmenjujemo informacije in ideje, soočamo različne poglede, vrtinčimo možgane, iščemo najboljše rešitve, prejemamo in podajamo povratne informacije ter sprejemamo odločitve. So prostor ustvarjalnosti in inovativnosti. Pod pogojem, da niso prepogosti, da ne trajajo predolgo in, da so dobro vodeni. Zaposlenim ne smejo odvzemati časa za samostojno, poglobljeno delo, ki je izjemno pomembno za ohranjanje in krepitev njihove kreativnosti in učinkovitosti. 

Različne raziskave kažejo, da ustvarjalnost med hojo naraste za kar 60 %.

Sestanki v resnici vplivajo na to, kako zaposleni komunicirajo in sodelujejo med seboj in kako kakovostno in učinkovito opravljajo svoje delo. Mnenje zaposlenih o sestankih je neposredno povezano z njihovim splošnim zadovoljstvom v delovnem okolju. Ena od raziskav med višjim menedžmentom v različnih dejavnostih je pokazala, da jih:

Tradicionalni sestanki v zaprtih prostorih imajo dva ključna izziva.

Prvič, niso najbolj učinkoviti, ker so pogosto slabo pripravljeni, brez jasne agende in gradiv, časovnega okvira, pričakovanih prispevkov udeležencev in željenega rezultata. V tujini je znan rek »no agenda, no attenda«. Tudi tradicionalna okolja sama, kjer se običajno sestankuje (sejne sobe, konferenčne dvorane, pisarniški prostori vodij ipd.) ne spodbujajo aktivne udeležbe vseh prisotnih.