Strateški izzivi upravljanja človeških virov v hibridnem delovnem okolju so številni. Hibridno delovno okolje predstavlja več dejavnikov, med drugim tudi usklajevanje dela na lokaciji in dela od doma ter spreminjanje in prilagajanje okvirjem, ki jih postavlja in še vedno tudi spreminja epidemiološka situacija.

V nadaljevanju bomo poudarili najpomembnejše izzive. In tiste, ki jih organizacije izhajajoč iz prakse nove, hibridne realnosti same najpogosteje poudarjajo. Pravzaprav niti ne gre za nove koncepte, miselne ali praktične premike. Glavni fokus in cilj je vedno isti: zadržati dober kader in pridobivati nove talente. Le okoliščine so se spremenile. Kakšen je fokus organizacije, ko naslavlja vprašanja človeških virov? In kakšen je fokus zaposlenega? V presečni množici mora biti večji ali vsaj tisti pomemben del interesov, če naj organizacija računa na dolgoročno sodelovanje dobrega kadra in konkurenčno prednost na vedno bolj tekmovalnem trgu pridobivanja talentov deficitarnih profilov.

Strateški izzivi na področju človeških virov v fokusu organizacije

Upravljanje sprememb
Upravljanje sprememb je pomemben strateški izziv upravljanja s človeškimi viri. Nekaj, kar smo pogosto ponavljali le kot rek, je epidemija covida-19 potrdila kot neizogibno resničnost. Ne gre za počasne spremembe, temveč ogromne premike v miselnosti in ravnanju. Dejavnosti, ne le, da se spreminjajo, temveč gre lahko celo za ukinjanje ali nastajanje novih. Epidemiološke razmere so namreč pokazale, da določene okoliščine lahko povzročijo popolno ustavitev zelo donosnih dejavnosti čez noč. Za daljši ali krajši čas. Ter njihovo popolno transformacijo ob ponovnem zagonu. Gostinstvo, zabavna industrija, wellness. Ponastavitve na pred epidemiološko stanje najbrž ni pričakovati.
Lokacija izvajanja? Podjetja, ki o delu na domu niso nikoli razmišljala, so tako rekoč čez noč prešla skoraj v polnosti (seveda, kjer je to delovni proces dopuščal) na delo od doma. Zaposleni so to prepoznali ne le kot nujo v trenutni situaciji, temveč tudi kot ogromno dodano vrednost za naprej. Delo na daljavo in njegove hibridne kombinacije niso več domena redkih poklicev in digitalnih nomadov. So nova resničnost, ki jo bodo morale upoštevati organizacije, ker jo iščejo tudi talenti na trgu dela.

Razvoj vodij in vodenja ter kakovostna komunikacija

Hibridno delovno okolje ravno tako zahteva premik v miselnosti in praksi dobrega vodje. Strokovnost na področju je nujna. Mehke veščine so postale dejanska nujna oprema.1 Raziskave so že pred epidemijo, ki je dodobra zamajala temelje gotovosti in nedvoumnosti delovnega okolja pokazale, da 57 % zaposlenih poroča, da od vodij ne dobijo jasnih navodil, kar 69 % vodij pa je poročalo o težavah, ki jih imajo pri sodelovanju s svojimi zaposlenimi.2 Več kot je negotovosti, bolj pomembna je ustrezna komunikacija in kakovosten prenos informacij.

Več kot je negotovosti, bolj pomembna je ustrezna komunikacija in kakovosten prenos informacij.

Prazen prostor, ki ga povzročajo negotove situacije, je treba zapolniti. Zaposleni ne smejo biti prepuščeni sami sebi in v interesu organizacije je, da praznino napolni s kakovostnimi usmeritvami, tako da sporočila pridejo do vseh zaposlenih. Le na ta način vodje lahko usmerjajo nadaljnji način razmišljanja in delovanja zaposlenih v organizaciji v želeni smeri.

Digitalizacija HR funkcije in varovanje osebnih podatkov

Soočenje z učinki epidemije na svetovni ravni je pokazalo, kolikšen je potencial za temeljito digitalno transformacijo.3 Hibridnost delovnega okolja s kombinacijo dela od doma, dela na lokaciji in hitrih spremembah tudi zaradi ukrepov obvladovanja epidemije je dodatno odprla dve pomembni vprašanji: digitalizacija kadrovske funkcije in varovanje osebnih podatkov. Prvo naslavlja vprašanje učinkovitosti dela v hibridnem okolju. Če naj, na primer, učinkovito delamo na daljavo, mora to delovni proces omogočati. Ob tem je vprašanje ustreznega varovanja osebnih podatkov še pomembnejše. Kadrovska funkcija neločljivo pomeni tudi upravljanje obsežnih baz osebnih podatkov, tudi občutljivih in tudi takšnih s hrambo zakonsko trajne narave. Digitalizacija praviloma ponuja veliko možnosti za boljši nadzor nad zbiranjem, upravljanjem in obdelavo osebnih podatkov. Kadrovska funkcija lahko v novem hibridnem svetu dela postane primer in vodilni spodbujevalec digitalne preobrazbe, ki bo omogočala delo na daljavo, upravljanje talentov in obvladovanje organizacijskih ciljev.4