STRES V DELOVNIH ORGANIZACIJAH

JURE JAKŠIĆ, mag. prava, mag. ekon. in posl. ved, doktorski kandidat na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru.

Facebook
Twitter
LinkedIn

Zaradi hitrega načina življenja in vse bolj zahtevnih delovnih nalog je stres vedno bolj prisoten v našem življenju. V delovnem okolju so vodilni vzroki za stres; preobremenjenost, trpinčenje, slaba razdelitev nalog, slaba organizacija, neprimerne delovne razmere, visoka stopnja odgovornosti ter sama vrsta zaposlitve. Stres ima škodljive posledice tako za posameznika kakor tudi za organizacijo, v kateri je zaposlen.

Pojem stresa, kot ga poznamo danes, je v medicino uvedel Hans Selye leta 1949. Stres je predstavil kot program telesnega prilagajanja novim okoliščinam, pomenil je stereotipni in nespecifični odgovor na dražljaje, ki motijo osebno ravnotežje.1 Stres ni le zdravstveno stanje, temveč je splet telesnih, duševnih in čustvenih občutij, ki so posledice pritiskov, zaskrbljenosti in strahu2. Po patofiziološki opredelitvi je stres »stanje v okolju ali organizmu, ki potencialno ali dejansko ogroža celovitost ali življenje organizma«.3 Dejavnike, ki povzročajo tako stanje, imenujemo stresorji. Delimo jih na procesivne in sistemske. Procesivni senzor je grozeč dejavnik v okolju, zaradi katerega človek z obdelavo senzoričnih informacij v možganih ugotovi, da je ogrožen. Pri tem ne gre zgolj za hude življenske udarce, temveč tudi za vsakodnevne dogodke, ki se kažejo kot konflikti in pritiski.3 Stres ali stresni odziv sta sopomenki za telesni, emocionalni, kognitivni in vedenjski odziv ob srečanju s stresorji, ki zamajejo dotakratno ravnovesno stanje, homeostazo. Lahko so dejanski ali potencialni dogodki, lahko so prijetni ali neprijetni. Stresni odziv je odziv na spremembo, ki v skrajnih primerih omogoči tudi boj za preživetje.5

Stres ni bolezen, vendar pa dolgotrajna izpostavljenost stresu lahko poslabša zdravstveno stanje. Ko govorimo o stresu, mislimo predvsem na negativni stres. Ta ima namreč na zdravje škodljive učinke. Medicinska znanost je dognala povezavo med stresom in vrsto bolezni (srčnimi boleznimi, rakom, kožnimi boleznimi, depresijo ipd.) Stres v zvezi z delom zadeva tako delodajalca kot delavce. Stres lahko prizadene delavca ne glede na delovno mesto, velikost podjetja, področje dejavnosti, vrsto pogodbe o zaposlitvi ali zaposlitveno razmerje. Gre za stanje, ki ga spremljajo fizične, psihološke in socialne stiske, in se odraža kot občutek nezmožnosti premostiti razkorak med zahtevami, s katerimi se posameznik srečuje.6

Stres sam po sebi ni škodljiv in je v našem življenju zelo pomemben. Kadar ga je ravno dovolj, nas motivira. Stres je lahko tudi prijetno, spodbudno, vznemirljivo in navdušujoče občutje. Ljudje se v takšnem stanju počutijo sposobni obvladovati zahteve in se celo namerno pustijo izzivati, saj zaupajo vase in so prepričani, da bodo kos vsem oviram. Takšnemu stresu pravimo pozitivni ali prijazni stres.7 Škodljivi ali negativni stres poruši ravnotežje med dojemanjem zahtev in sposobnostmi, ki so manjše od zahtev. Tovrstni stres lahko povzroči opravljanje zahtevnih nalog v hudi časovni stiski, zahtevne naloge, ki jim nismo kos, napredovanje na delovno mesto, ki presega naše sposobnosti, nesorazmernost med dohodki in izdatki, zaskrbljenost zaradi morebitne brezposelnosti, sovpadanje težave v zasebnem življenju in podobno.7 Dolgotrajen stres je nevaren, saj zaradi njega postanemo telesno izčrpani in nas lahko popelje do izgorelosti. Problem je v tem, da ljudje nismo navajeni biti izpostavljeni dolgoročnim negativnim dejavnikom stresa in se mu posledično težje prilagodimo, ob tem se poveča nevarnost, da se telesno in duševno izčrpamo. Kronični stres se odraža kot hormonske in kemične spremembe v človeškem sistemu, do katerih pride, kadar oseba doživlja stres čez daljše življenjsko obdobje in ga ne odpravi, ampak se s stresom nauči živeti. Takšno stanje lahko oslabi imunski sistem in nas vodi v tesnobo ali depresijo.9

Manjše naloge je treba združevati v večje, bolj kompleksne. Treba je delo razdeliti tako, da se čim več opravi znotraj ene enote.

Dejavniki stresa v delovnem okolju
Delovno mesto je neprestano žarišče škodljivega stresa, ki ga običajno povzroča splet različnih dejavnikov10

·   preobremenjenost,

·   pomanjkanje časa zaradi prekratko postavljenih rokov,

·   nezadovoljstvo zaradi pomanjkanja priložnosti za izkazovanje,

·   nejasnost vlog in pomena delovnega mesta,

·   spremembe delovnih metod,

·   slaba obveščenost.

Če je vzrok stresa že v sami vrsti zaposlitve, je treba razmisliti o preoblikovanju dela, gre predvsem za izboljšanje vsebinskih dejavnikov dela in značilnosti dela.

Stres, ki se pojavlja v delovnem okolju, ali poklicni stres, je neprijetno stanje napetosti, ki se pojavi pri človeku, kadar nastane razlika med pričakovanim obsegom opravljenega dela in dejansko opravljenim delom. Trajajoča doživetja, ki so posledica dolgotrajnejših neskladij med zahtevami, pričakovanji, zmožnostmi in strategijami posameznika v obvladovanju delovnih položajev, povzročajo občutja preobremenjenosti. Trajajoča doživetja povzročijo težave v duševnem zdravju in spremembe v telesnem zdravju.11

Delovno okolje je lahko zelo stresno, pri čemer so zaposleni pri opravljanju določenih opravil v nekaterih organizacijah bolj izpostavljeni obremenitvam stresa kot v drugih.13 Stres na delovnem mestu odraža vzpone in padce v karieri zaposlenih.14 Posameznik ima ob vključitvi v delovno organizacijo nekatera pričakovanja glede plače, možnosti napredovanja, delovnih pogojev in podobnega. Če se ta pričakovanja ne uresničijo, lahko zaposleni izgubijo občutek vrednosti, pripadnosti in samospoštovanja. Majhna nelagodja postanejo vse večja, bolj vsakdanja in neprijetna, kar je za posameznika lahko potencialen vir stresa.14

Raziskovalci so pri odkrivanju psihosocialnih dejavnikov, ki na delovnem mestu povzročajo stres, ugotavljali kompleksnost dela, delovno obremenitev, različnost delovne obremenitve, možnost uporabe posameznikovih znanj in veščin, družbeno podporo kolegov in družine, jasno opredeljene delovne naloge, organizacijsko kulturo in vzdušje, spremenjeno delovno okolje, velike spremembe, mobing in podobno.16 Mobing na delovnem mestu je vse bolj prisoten, hkrati pa je tudi več kriznih položajev in potreb po prilagajanju novim tehnologijam. Na povečan stres lahko vpliva preveč dela, malo podpore sodelavcev in nadrejenih, slabi delovni pogoji, nasilje na delovnem mestu ipd. Stres na delovnem mestu predstavlja odziv na zahteve in pogoje dela, vlogo v organizaciji, razvoj kariere, organizacijske dejavnike in socialne dejavnike. Na stres dodatno vplivajo tudi dejavniki iz okolja, in sicer neskladja, ki nastanejo zaradi nasprotujočih si pričakovanj s strani družine in posameznikovih lastnih interesov. 17

Posledice stresa za organizacijo in ukrepi za zmanjšanje stresa
Poleg fizioloških (bolezni srca, krvožilja, kožne bolezni, želodčne težave, povišan krvni tlak …) in psiholoških (nespečnost, depresija, pregorelost itn.) posledic, ki jih povzroča stres za posameznika, je treba vzeti v obzir tudi posledice za organizacijo. Obsežnejša in dolgotrajna izpostavljenost stresu se lahko odraža v upadu delovne uspešnosti zaposlenega in posledično v zmanjšanju produktivnosti organizacije.18 Organizacije imajo stroške zaradi absentizma-izostajanja iz delovnega mesta, prezgodnjih upokojitev in nadomeščanj zaradi bolezni, ki so povezane s stresom in zmanjšanja produktivnosti.19 V teoriji in praksi so se razvile različne tehnike za odpravo ali zmanjšanje stresa, ki jih lahko uporabijo posamezniki. Avtorji navajajo telesno aktivnost, meditacijo, jogo, spremembo prehrane ipd. Zelo pomemben način je tudi učinkovitejše upravljanje s časom.19

Na ravni organizacije je vrsta ukrepa za premagovanje stresa odvisna od stresorja v delovnem okolju. Če je vzrok stresa že v sami vrsti zaposlitve, je treba razmisliti o preoblikovanju dela, gre predvsem za izboljšanje vsebinskih dejavnikov dela in značilnosti dela. Manjše naloge je treba združevati v večje, bolj kompleksne. Treba je delo razdeliti tako, da se čim več opravi znotraj ene enote. Tako se poveča skladnost in pomembnost nalog in se sproži občutek za odgovornost. Delavca je treba povezati s strankami, dati mu možnost, da si pridobi več odgovornosti in se tako počuti pomembnejšega ipd.21

Stres nemalokrat izvira iz negotovosti ali iz preobremenjenosti vloge. Delodajalec si mora prizadevati, da zaposlenega čim bolje seznani z njegovimi delovnimi nalogami in odgovornostmi. Za vsakega zaposlenega bi bilo priporočljivo oblikovati seznam delovnih nalog in obveznosti. Navsezadnje je komunikacija med nadrejenim in podrejenim zelo pomembna. Ne bi bilo pretirano pogubno, če bi v organizacije uvedli programe za urjenje menedžerjev v komunikacijskih spretnostih.21

Zelo pomembno je, da se z ustrezno razdelitvijo nalog in primernim številom zaposlenih prepreči izgorelost zaposlenih.

Zaključek

V organizacijah ne gre spregledati vpliva stresa na učinkovitost organizacije. Nedvomno je, da prisotnost stresa negativno vpliva tako na posameznika, kakor tudi na samo organizacijo. Tako je zaželeno za organizacije, da aktivno posežejo po ukrepih za premagovanje stresa na delovnem mestu in tako zmanjšajo negativne vplive. Zelo pomembno je, da se z ustrezno razdelitvijo nalog in primernim številom zaposlenih prepreči izgorelost zaposlenih. Ključno za organizacijo je, da poskrbi, da v delovnem okolju ne prihaja do trpinčenja, ki predstavlja enega izmed naj »trdovratnejših« stresorjev. Navsezadnje lahko podjetja uporabijo programe, ki zaposlenim pomagajo pri premagovanju stresa.

Literatura in viri

1 Božič, M. (2003). Stres pri delu: priročnik za odpravljanje in prepoznavanje stresa pri delu poslovnih sekretarjev. Ljubljana: GV izobraževanje, str. 17.

2 Battison, T. (1999). Premagujem stres. Ljubljana: DZS, str. 6.

3 Grubič, Z. v: Dernovšek Z. in drugi. (2016). Prepoznava in obvladovanje stresa: zbornik znanstveno-strokovnih prispevkov. Ljubljana: Lek, član skupine Sandoz, str. 5.

5 Roth-Jelenko, P., v: ibid., str. 17.

6 Monks John, Strube Jungen, Reckinger Paul, Plassmann Rainer. (2004). Stres v zvezi z delom. Pridobljeno, 3. 3. 2018 iz shorturl.at/bmL59

7 Looker, T. in Gregson, O. (1993). Obvladajmo stres: kaj lahko z razumom naredimo proti stresu? Ljubljana: Cankarjeva založba, str. 30.

9 Dernovšek, Z. (2016). Prepoznava in obvladovanje stresa: zbornik znanstveno-strokovnih prispevkov. Ljubljana: Lek, član skupine Sandoz, str. 17.

10 Looker, T. in Gregson, O., nav.delo, str. 103.

 

11 Molan M., V: Dernovšek in drugi, nav.delo, str. 50.

13Treven, S. (2005). Premagovanje stresa. Ljubljana: GV Izobraževanje, str. 20.

14 Černigoj- Sadar, N. (2002). Stres na delovnem mestu. Teorija in praksa. Ljubljana, str. 94.

16 Mesner-Andolšek, D. (2002). »Make me whole again. Čustva v organizaciji«. Teorija in praksa 39 (1), str. 16.

17 Stranks, Jeremy. (2005). Stress at work. Management and Prevention. Amsterdam: Elsevier, str. 16–23. 


18Š arotar Ž. in drugi. (2013). Premagovanje stresa kot sredstvo za zagotavljanje dobrega počutja: znanstvena monografija projekta Chance 4 change. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta.

19 Treven S., nav. delo, str. 55.

21 Šarotar Ž., Ibd.