Zaradi hitrega načina življenja in vse bolj zahtevnih delovnih nalog je stres vedno bolj prisoten v našem življenju. V delovnem okolju so vodilni vzroki za stres; preobremenjenost, trpinčenje, slaba razdelitev nalog, slaba organizacija, neprimerne delovne razmere, visoka stopnja odgovornosti ter sama vrsta zaposlitve. Stres ima škodljive posledice tako za posameznika kakor tudi za organizacijo, v kateri je zaposlen.

Pojem stresa, kot ga poznamo danes, je v medicino uvedel Hans Selye leta 1949. Stres je predstavil kot program telesnega prilagajanja novim okoliščinam, pomenil je stereotipni in nespecifični odgovor na dražljaje, ki motijo osebno ravnotežje. Stres ni le zdravstveno stanje, temveč je splet telesnih, duševnih in čustvenih občutij, ki so posledice pritiskov, zaskrbljenosti in strahu. Po patofiziološki opredelitvi je stres »stanje v okolju ali organizmu, ki potencialno ali dejansko ogroža celovitost ali življenje organizma«. Dejavnike, ki povzročajo tako stanje, imenujemo stresorji. Delimo jih na procesivne in sistemske. Procesivni senzor je grozeč dejavnik v okolju, zaradi katerega človek z obdelavo senzoričnih informacij v možganih ugotovi, da je ogrožen. Pri tem ne gre zgolj za hude življenjske udarce, temveč tudi za vsakodnevne dogodke, ki se kažejo kot konflikti in pritiski.3 Stres ali stresni odziv sta sopomenki za telesni, emocionalni, kognitivni in vedenjski odziv ob srečanju s stresorji, ki zamajejo dotakratno ravnovesno stanje, homeostazo. Lahko so dejanski ali potencialni dogodki, lahko so prijetni ali neprijetni. Stresni odziv je odziv na spremembo, ki v skrajnih primerih omogoči tudi boj za preživetje.4

Stres ni bolezen, vendar pa dolgotrajna izpostavljenost stresu lahko poslabša zdravstveno stanje. Ko govorimo o stresu, mislimo predvsem na negativni stres. Ta ima namreč na zdravje škodljive učinke. Medicinska znanost je dognala povezavo med stresom in vrsto bolezni (srčnimi boleznimi, rakom, kožnimi boleznimi, depresijo ipd.) Stres v zvezi z delom zadeva tako delodajalca kot delavce. Stres lahko prizadene delavca ne glede na delovno mesto, velikost podjetja, področje dejavnosti, vrsto pogodbe o zaposlitvi ali zaposlitveno razmerje. Gre za stanje, ki ga spremljajo fizične, psihološke in socialne stiske, in se odraža kot občutek nezmožnosti premostiti razkorak med zahtevami, s katerimi se posameznik srečuje.5

Stres sam po sebi ni škodljiv in je v našem življenju zelo pomemben. Kadar ga je ravno dovolj, nas motivira. Stres je lahko tudi prijetno, spodbudno, vznemirljivo in navdušujoče občutje. Ljudje se v takšnem stanju počutijo sposobni obvladovati zahteve in se celo namerno pustijo izzivati, saj zaupajo vase in so prepričani, da bodo kos vsem oviram. Takšnemu stresu pravimo pozitivni ali prijazni stres.6 Škodljivi ali negativni stres poruši ravnotežje med dojemanjem zahtev in sposobnostmi, ki so manjše od zahtev. Tovrstni stres lahko povzroči opravljanje zahtevnih nalog v hudi časovni stiski, zahtevne naloge, ki jim nismo kos, napredovanje na delovno mesto, ki presega naše sposobnosti, nesorazmernost med dohodki in izdatki, zaskrbljenost zaradi morebitne brezposelnosti, sovpadanje težave v zasebnem življenju in podobno.6 Dolgotrajen stres je nevaren, saj zaradi njega postanemo telesno izčrpani in nas lahko popelje do izgorelosti. Problem je v tem, da ljudje nismo navajeni biti izpostavljeni dolgoročnim negativnim dejavnikom stresa in se mu posledično težje prilagodimo, ob tem se poveča nevarnost, da se telesno in duševno izčrpamo. Kronični stres se odraža kot hormonske in kemične spremembe v človeškem sistemu, do katerih pride, kadar oseba doživlja stres čez daljše življenjsko obdobje in ga ne odpravi, ampak se s stresom nauči živeti. Takšno stanje lahko oslabi imunski sistem in nas vodi v tesnobo ali depresijo.7

Manjše naloge je treba združevati v večje, bolj kompleksne. Treba je delo razdeliti tako, da se čim več opravi znotraj ene enote.

Dejavniki stresa v delovnem okolju