Trajnostna komunikacija med gospodarstvom in šolstvom
Čas branja 9 minObravnavamo problematiko povezovanja srednješolskega izobraževanja s potrebami gospodarstva ter učinke na brezposelnost mladih. Bistvena ugotovitev raziskave je, da obstoječa povezanost gospodarstva ter sistema izobraževanja v Sloveniji ni ustrezna. Podani so predlogi za izboljšanje sodelovanja med obema področjema z namenom dviga zaposljivosti mladih.
Zadnjih nekaj let se svet spopada s krizo brezposelnosti mladih, ki se spopadajo z nevarno kombinacijo visoke stopnje brezposelnosti, povečane nedejavnosti ter pretirane ponudbe negotovih oblik dela.
Trg dela in mladi
Mladi trpijo zaradi nedostojnega dela – nizkih plač in neugodnega zaposlitvenega statusa oziroma večjega deleža fleksibilnih oblik dela1. Soočajo se z negotovo prihodnostjo, kar je rezultat svetovne konkurenčnosti in tekmovalnosti, ki hitro spreminja industrijo, delo in kakovost življenja ljudi2, zdaj pa se bodo čutile tudi posledice zaradi koronavirusa.
Razumeti je treba tudi dejstvo, da se generacije spreminjajo, zato moramo iskati vedno nove poti in načine, da iz mladih »potegnemo« tisto najboljše.
Slovenski delodajalci imajo vse več težav pri iskanju kadrov, ki bi bili ustrezno kvalificirani. Znanje namreč zelo hitro zastareva, vloga šolskega izobraževanja postaja vprašljiva, saj vse krajši tehnološki krogi in vse daljše izobraževanje povzročata še večje neskladje med šolstvom in gospodarstvom4. Trend izobraževanja v Sloveniji namreč vse bolj kaže na to, da se mladi raje odločijo za študij na višjih in visokih šolah, kot pa da bi se zaposlili, kljub njihovim nižjim sposobnostim.
Da bi mladi že v času šolanja pridobili ustrezne kompetence in ustrezna znanja, da bodo uspešni na trgu dela, za katerega je značilno nenehno spreminjanje, posodabljanje in napredovanje, je pomembno bolje povezati šolstvo in gospodarstvo ter krepiti ukrepe za medsebojno sodelovanje. To povezovanje bi bilo zelo dobro tudi zaradi večje zaposljivosti mladih, saj bi začeli nabirati delovne izkušnje že v času šolanja.
Povezovanje gospodarstva in šolstva
Danes se soočamo z nenehnimi spremembami na vseh področjih družbenega življenja. Glede na to, kaj nas čaka v prihodnosti, bi bilo treba uvesti nujno potrebne spremembe v izobraževalni sistem. Nova šolska zakonodaja poklicnega in strokovnega šolstva poudarja socialno partnerstvo, ki temelji na večjem sodelovanju med gospodarstvom in šolami. Šole želijo prisluhniti potrebam gospodarstva, želijo spoznati tok razvoja in novosti v gospodarstvu, vse nastale spremembe vnesti v kurikul, ustrezno usposobiti dijake, da lahko takoj po končanem šolanju nastopijo z delom3.
Podjetja se vse bolj zavedajo, da je predvidljiva ponudba delavcev bistvena za njihov razvoj in preživetje nasploh, zato so ponekod že začela pritiskati na izobraževalne ustanove, da prilagodijo svoje programe zahtevam industrije. Teh pritiskov lahko pričakujemo vedno več, zato nas zanima, koliko in kakšno povezovanje že obstaja.