Umetna inteligenca: Orodje za vseživljenjsko učenje in prihodnost dela
Čas branja 11 minUmetna inteligenca (UI) je lahko zelo koristen pripomoček za zaposlene, če jo znajo kritično ovrednotiti in pravilno uporabiti, meni dr. Polona Domadenik Muren, profesorica in raziskovalka na Ekonomski fakulteti UL. Z njo smo se pogovarjali o pomenu umetne inteligence pri izboljšanju vseživljenjskega učenja in transformaciji delovnih mest.
Morda se večina boji, da bomo z UI pričeli manj razmišljati, vi pa pravite, da bo pomembno vplivala na vseživljenjsko učenje. Na kaj bo treba paziti, predvsem z vidika kritičnega razmišljanja?
Umetna inteligenca, še posebej generativna umetna inteligenca, prinaša nov moment v naše življenje, predvsem v smislu, da jo je treba znati uporabljati.
Nekateri ljudje so bolj vešči uporabe novih tehnologij, drugi manj, kar se še posebej vidi pri nekoliko starejši populaciji. Dejstvo je, da UI že danes lahko nadomesti določene kognitivne naloge, predvsem tiste, ki so bolj rutinske. Zato je zelo dobro, da jih človek zna uporabljati, saj lahko tako postane bolj produktiven. Delo, ki je bilo morda nekoliko bolj dolgočasno in nam je vzelo več časa, lahko nadomestimo s temi tehnologijami - če jih seveda znamo uporabljati - in si tako sprostimo čas za kaj drugega, bolj zanimivo in vsebinsko bogato delo.
Mislim, da bodo podjetja morala en del delovnega časa nameniti izobraževanju in usposabljanju zaposlenih za delo z novimi tehnologijami. V prihodnosti bo tega še več.
Kakšna transformacija delovnih mest se že odvija? Kako UI spreminja naravo delovnih mest, predvsem v panogah, ki še niso zelo digitalizirane?
Na ravni posameznega delovnega mesta, še posebej, če gre za neproizvodno delovno mesto, vsak lahko najde potencial za uporabo generativne umetne inteligence na različnih področjih. Na primer, pri lajšanju razumevanja tekstov ali navodil v tujem jeziku, kjer je bilo prej potrebno prevajanje. UI lahko zelo pomaga pri teh stvareh, obstajajo aplikacije, ki delujejo na podlagi tehnologije globokega učenja, s katerimi se pogovarjaš, kar pomeni, da so tehnologije UI postale uporabniku bistveno prijaznejše. Sčasoma bo tega še več.
Tehnologije umetne inteligence prinašajo nov moment v naše življenje, predvsem v smislu, da jih je treba znati uporabljati.
Zagotovo bo prišlo do ukinjanja določenih delovnih mest, ki sedaj temeljijo na opravilih, ki jih bo hitreje in povsem samostojno opravila UI, vendar se bodo pojavila nova delovna mesta. Vsaka industrijska revolucija prinaša nekaj novega. 60 % delovnih mest, ki jih imamo danes, pred 30 leti ni obstajalo. Umetna inteligenca bo to še pospešila. V prvi fazi se zavedamo te preobrazbe na ravni posameznih opravil, kjer nam lahko UI pomaga ali jih celo nadomesti. Hitreje bo potekala v panogah, ki so bolj digitalizirane, nekoliko počasneje v tistih, ki so manj digitalizirane. Prišlo bo do ukinitve določenih delovnih mest, a se bodo oblikovala nova.
Kako bi rekli, da to vpliva na enakost in vključenost med zaposlenimi?
Študije poudarjajo vlogo socialnih partnerjev, ker so določeni ljudje po naravi bolj dovzetni za nove tehnologije, drugi pa bolj zadržani pred uporabo in jih je strah prihodnosti . Zato je pomembno, da se preko socialnega dialoga ljudi vključi v proces sprememb in jih seznani, kaj bodo le-te prinesle. Socialni partnerji imajo tukaj pomembno vlogo, saj ljudje zaupajo predstavnikom delavcev in sindikatom, pogosto celo bolj kot vodstvu podjetij.
V velikih podjetjih se spremembe dogajajo hitreje kot v manjših podjetjih. Drugo vprašanje pa je, kaj se bo zgodilo z enakostjo na ravni posameznih držav. Kdo bo imel koristi od povečane produktivnosti? Bodo to zaposleni, ki bodo delali manj za isto plačo, ali bodo delali več in bodo plače višje? Ali bo to povečanje produktivnosti izraženo predvsem v večji dobičkonosnosti podjetij? To je dilema, ki se pojavlja ob hitrem razvoju tehnologije. Hkrati s tem se pojavljajo tudi pozivi, da je treba že seda razmisliti o tem kako se bodo delile koristi višje produktivnosti, predvsem med posameznimi državami.
Z vidika kadrovske službe, kdo so socialni partnerji in kako pomemben člen je kadrovska služba v tem procesu?
Načeloma socialni dialog teče med vodstvom podjetja, sindikati, predstavniki delavcev in svetom delavcev. Kadrovska služba je tukaj pomemben člen med vodstvom in zaposlenimi, saj lahko upravlja zelo pomembno mediatorsko vlogo. Vodstvo podjetja ima določene ciljne vrednosti kazalnikov (KPI-je) in rezultate, ki jih mora doseči, na drugi strani pa so zaposleni, ki jih je treba usposobiti za delo z novimi tehnologijami. Brez tega uvedba novih tehnologij ne bo prinesla pričakovanega uspeha.
Mislim, da bo svet v prihodnje prijaznejši z vidika, da bomo imeli veliko pomočnikov, ki nam bodo pomagali pri problemih, s katerimi se soočamo kot starajoča se družba.
Vsi deležniki morajo najti skupen jezik ter se pogovoriti o tehnologiji, ki se uvaja, ter o tem, kaj to pomeni za zaposlene. Vodstvo podjetja lahko načrtuje spremembo, ki bo pozitivna za zaposlene, vendar če to ni skomunicirano na pravilen način, je lahko učinek nasproten.
Zanimivo raziskavo na področju percepcije zaposlenih do uvajanja tehnologij UI smo pred enim letom opravili v Sloveniji,in v preliminarnih rezultatih opazili, da so v podjetjih, kjer vodstvo podjetja posveča več pozornosti socialnemu dialogu, ljudje bolj naklonjeni spremembam in bolj pozitivno naravnani do novih tehnologij.
Kako pa je z vključenostjo starejših delavcev, ki so manj dovzetni za sprejemanje sprememb?
Zdaj je pomembno tako imenovano obratno mentoriranje. Prej smo vedno rekli, da starejši učijo mlajše. Zdaj - če podjetje to dobro zastavi - lahko mlajši, ki so bolj vešči novih tehnologij, pomagajo starejšim. Pomembno je tudi timsko delo, kjer so ekipe mešano sestavljene. Bo pa umetna inteligenca zagotovo omogočila, da bodo ljudje lahko dalj časa ostali aktivni na trgu dela.
Torej lahko pričakujemo, da ne bo več tako “odrezanega” prehoda v upokojitev?
Tako je. Mislim, da se ne bomo mogli izogniti temu, da se bo starost pri upokojitvi podaljševala in bodo ljudje kasneje odhajali v upokojitev, tudi če bo pokojninska doba ostala 40 let. Danes ljudje bistveno kasneje vstopijo na trg dela, kot so to počeli pred 30 leti. Če se prvič zaposliš pri 26-ih letih, bo to pomenilo, da boš delal do 66. leta ali še dlje.
Tehnologije lahko omogočajo, da nadomestimo določena opravila, ki so bila morda težja za starejše zaposlene, in jim tako omogočimo, da delajo prilagojene naloge. Prilagajanje delovnih mest starejšim je proces, ki poteka že več kot desetletje. Tukaj je pomembno tudi vseživljenjsko učenje. Določena opravila bodo ostala primarno v domeni ljudi. Tehnologija ne bo nadomestila predvsem medosebnih stikov in povezav. Bo pa omogočala, da bo določeno delo lažje opravljati.
Kje je trenutno Slovenija pri implementaciji tehnologij v primerjavi z Evropo?
Slovenija je nekje v sredini držav Evropske unije. Če pogledamo podatke Eurostata, smo celo nekoliko višje. Velika razlika pa je med malimi in srednjimi podjetji ter velikimi podjetji. Mala in srednja podjetja nekoliko zaostajajo, medtem ko velika podjetja hitro uvajajo nove tehnologije. Multinacionalke imajo veliko prednost, saj lahko tehnologijo razvijejo za celotno podjetje in jo nato uporabijo v svojih podružnicah po svetu. Pri uvajanju tehnologij so začetni stroški visoki, zato imajo velika podjetja prednost, saj je strošek na enoto nižji..
Tehnologija ne bo nadomestila predvsem medosebnih stikov in povezav. Bo pa omogočala, da bo določeno delo lažje in hitreje opravliti.
Mala in srednja podjetja pa se srečujejo z izzivi. V literaturi že obstajajo opozorila, da lahko ta razlika med velikimi in malimi podjetji povzroči, da bodo velika podjetja hitreje prestrukturirala svoje poslovne modele in pridobivala nove uporabnike. Zato se veliko govori o ekosistemih, kjer bi države podpirale povezave med velikimi in malimi podjetji.
Ali se z vidika implementacije UI na ravni EU obetajo dodatne spodbude?
Spodbude za digitalizacijo obstajajo že nekaj časa, saj je ta proces del širših načrtov za okrevanje in odpornost. Slovenija je namenila kar 25 % vseh sredstev za digitalizacijo. Pomembno je, da so ti mehanizmi na ravni države oblikovani tako, da omogočajo pametno digitalizacijo, ki podjetjem pomaga doseči svoje cilje.
Seveda pa je težko objektivno meriti digitalizacijo oziroma uvajanje novih tehnologij. Če ima podjetje svojo spletno stran (kar je pogosto eno od vprašanj v tovrstnih merjenjih), še ne pomeni, da je digitalizirano. Spletna stran je samo en dodaten komunikacijski kanal – ali pa še to ne. Najboljši rezultat uspešne digitalizacije je, kako profitabilno je podjetje in koliko dodane vrednosti na zaposlenega ustvari v primerjavi z ostalimi podjetji iz svoje panoge.
V Sloveniji na tem področju še vedno zaostajamo in ne zmanjšujemo razkoraka do EU. Iz tega bi lahko sklepali, da nismo najbolj uspešni pri digitalizaciji, saj bi sicer ta razkorak hitreje zapirali, kot to počne Estonija. Estonija je izjemen primer majhne države, ki je že pred 15 leti začela z digitalizacijo javnih storitev, z znanjem in kompetencami, ki so jih v tem procesu razvila estonska podjetja, je nastalo največ samorogov na prebivalca v našem delu sveta. V Sloveniji se z digitalizacijo javne upravešele zdaj pospešeno ukvarjamo.
Mislim, da bomo delali bolj zanimiva dela in morda bomo zaradi tehnologij lahko delali manj.
Veliko slovenskih podjetij je vključenih v dobavne verige, kjer je veliko odvisno od tega, kako digitaliziran je naročnik. Če ima naročnik popolnoma digitaliziran proces, se mora digitalizirati tudi podjetje. Tehnologija UI prinaša dodaten moment, saj lahko zaposleni, ki uporabljajo UI, postanejo bistveno bolj produktivni in naredijo več v osmih urah kot so prej. Če podjetje že ima digitalizirane procese in veliko podatkov, lahko umetna inteligenca na podlagi teh podatkov deluje še bolj učinkovito. Podatki so “gorivo” za dobro delujoče algoritme UI.
Kaj na trgu dela vas trenutno, poleg UI, še zanima?
Zelo me zanimajo povezave med socialnimi partnerji in socialni dialog. Pomembno je, kako podjetja usklajujejo cilje vodstva, lastnikov in zaposlenih. V Sloveniji se mi zdi, da smo na tem področju veliko izgubili. V preteklosti je bil socialni dialog močnejši in smo v podjetjih skupaj uspešno reševali izzive. Menim, da bi lahko Slovenija bila dober primer države, ki temelji na kapitalističnem sistemu, a kjer delavci sodelujejo pri upravljanju. To komponento smo izgubili, s tem pa tudi zaupanje, ki je zelo pomembno v tem procesu.
Trenutno se ukvarjam s projektom, ki se nanaša na lastniško nasledstvo. V 90-ih letih je bilo ustanovljenih veliko malih in srednjih podjetij. Zdaj se lastniki upokojujejo, in vprašanje je, kaj se bo zgodilo s temi podjetji. Ali bodo nasledniki prevzeli podjetja? Imamo ustrezen okvir, ki bi stimuliral solastništvo zaposlenih? Nimamo. Zato se podjetja pogosto znajdejo pred izzivom, kako naprej, ko se bo lastnik in direktor upokojil, člani njegove družine pa ne želijo prevzeti vodstvenega in/ali lastniškega nasledstva.
Kako vidite razvoj tehnologije in posledično svet v prihodnosti?
Mislim, da bo svet v prihodnje prijaznejši z vidika, da bomo imeli veliko pomočnikov, ki nam bodo pomagali pri problemih, s katerimi se soočamo kot starajoča se družba. Če bomo to pametno zastavili, predvsem tako, da bomo spodbujali razvoj tehnologije, ki bo komplementarna človeškemu delu, bo to lahko win-win situacija za vse.
Seveda obstaja velika dilema, kam bo ta razvoj šel. Vse bolj se kažejo pritiski v smer razvoja tehnologije, ki bo človeško delo naredila bolj zanimivo. Torej, da bo odvzela monotono in ponavljajoče se delo ter pomagala pri sprejemanju odločitev. Na koncu mislim, da bomo delali bolj zanimiva dela in morda bomo zaradi tehnologij lahko delali manj.
Mislim, da bodo podjetja morala del delovnega časa nameniti izobraževanju in usposabljanju zaposlenih za delo z novimi tehnologijami. V prihodnosti bo tega še več.
Ko so se pojavili računalniki, so se vsi bali, da bodo izgubili službe. Po 30 letih pa delamo več kot prej. Ne bi se bala, da bo zaradi umetne inteligence kar naenkrat manj dela. Mislim, da bodo te tehnologije olajšale delo in življenje. Danes živimo bolje s pametnimi telefoni in aplikacijami, ki jih uporabljamo tako v službenem kot prostem času, čeprav imajo tudi negativne učinke. To je podobno kot nož, ki je zelo uporaben za rezanje kruha ali zelenjave, a je lahko tudi nevarno orožje. Podobno je pri umetni inteligenci. Zanimivo bi bilo predvsem generacijo Z izpostaviti okolju brez pametnih telefonov, digitalnih zemljevidov in ostalih “pomočnikov”.
Pomembno je preprečiti zlorabe UI. Evropska unija in Evropska komisija imata pomembno vlogo pri sprejemanju zakonodaje, ki ureja to področje. Veliko bi dosegli že s tem, če bi jasno razločili, kaj je napisal človek in kaj umetna inteligenca na socialnih omrežjih.
Mislim, da bo umetna inteligenca prinesla nove priložnosti za vse ter da bomo z njeno pomočjo uspeli rešiti ključne probleme družbe, kot so onesnaževanje, povečan transport in starajoča se družba. Dosedanji model razvoja ni več vzdržen. Umetna inteligenca pa lahko pomaga ustvariti bolj trajnostne rešitve in izboljšati kakovost življenja za vse.
