»Vsi bi radi vbrizgnili startup DNA v svoja podjetja, ste opazili to?« je v tretji minuti svojega otvoritvenega nagovora letošnje Lean Startup konference v San Franciscu v začetku novembra izjavil Eric Ries, ki je s svojo knjigo The Lean Startup leta 2011 sprožil Lean Startup revolucijo.

Večina startupov (zagonskih podjetij) danes svojo pot začenja bolj ali manj po principih vitkega inoviranja – še posebej, če jih pot vodi skozi enega od inkubatorjev, pospeševalnikov ali drugih oblik podpornega okolja za startupe. Vitko inoviranje je slovenski prevod koncepta Lean Startup, ki je leta 2014 nastal s prevodom knjige Running Lean, ene izmed mnogih, ki so sledile Riesovi. Kmalu po tem, ko je Lean Startup način razmišljanja in delovanja osvojil svet startupov praktično po vsem svetu, se mu je hitro odprla pot tudi v svet velikih, zrelih podjetij in korporacij.Najbolj odmeven je primer podjetja General Electric, ki je s pomočjo Erica Riesa interno uvedel Lean Startup metodologijo pod svojim imenom FastWorks in v program vključil več tisoč managerjev. O vpeljavi Lean Startup metodologije v večja in zrela podjetja je leta 2013 v Harvard Business Review pisal tudi Steve Blank, ki je bil poleg Erica Riesa tudi ključna oseba pri oblikovanju te metodologije. Lean Startup je managerski princip sistematičnega in organiziranega vodenja razvoja poslovnih idej skozi fazo velike negotovosti – vse do uspešnega lansiranja v obliki novega produkta, storitve ali poslovnega modela ali pa do hitrejše smrti, brez prevelike porabe sredstev v napačno smer razvoja. Sistematičen in organiziran pristop k vodenju, sicer precej kaotičnega področja razvoja novih, drznih idej, je le eden od razlogov, zakaj se je Lean Startup tako »prijel« tudi v korporacijah. Drugi razlog je v tem, da so se vodstva večjih, zrelih podjetij začela resno zavedati, da se jim je začelo dogajati prehitevanje po levi in desni s strani malih, neznanih, vendar hitro rastočih startupov na področjih, ki so bila do nedavnega domena samo teh velikih, zrelih podjetij s priznanimi blagovnimi znamkami in dolgo tradicijo ter zgodovino. Reakcija zrelih podjetij na ta pojav je opazno povečanje aktivnosti in iskanje rešitev na področju inovativnosti, hitrosti, agilnosti, digitalizacije itd. Priložnosti iščejo zunaj podjetja (direktno investiranje in sodelovanje s startupi, z inkubatorji in s pospeševalniki) ter znotraj podjetja (interni »hackathoni«, interni startup programi ter iskanje in spodbujanje internih podjetnikov v organizacijah). V nadaljevanju se bom posvetil predvsem temu drugemu delu, iskanju neizkoriščenega internega podjetniško-inovacijskega potenciala v zrelih podjetjih – to je področje, ki se mu posvečam že četrto leto in mi je dalo ogromno zanimivih izkušenj.