Spoštovane kolegice in kolegi,
ko pišem ta uvodnik in se okoli nas dogajajo izrazite spremembe. Še včeraj nepredstavljivo, je danes postalo resnično. Virus niti ni definiran kot živa tvorba, je ustavil naše življenje in ga obrnil na glavo. Paradoks je, da za to niti ni »krivec« ta virus, ampak naša vedenja, naš občutek za odgovornost do sebe, družine, prijateljev, sodelavcev in družbe. Ne glede na to sem pozitiven, verjamem v moč odločnega odgovora in hitre osebne spremembe večine v naši družbi. To nas bo povezalo za prihodnost in predvsem se bomo veliko naučili. Ključno za našo spremembo pa bomo vodje in voditelji.
Paradoks je na videz absurdna ali nasprotujoča si izjava ali predpostavka, ki se lahko pri njeni analizi izkaže za utemeljeno ali resnično. Živimo v svetu nasprotij. Voditelji se med upravljanjem ljudi neizogibno spopadamo s protislovji in posledičnimi napetostmi. Ko vodja dobi svojo ekipo, se sooči z izbiro, ali ostati pri ustaljenih vzorcih v ekipi, ali dati prednost nekomu, ki prinaša drugačno, novo dimenzijo oziroma drugače povedano, ali ostati na varnih tleh, ali ravnati drzno in oportunistično. Organizacije spodbujajo enotnost na eni strani, kar omogoča pravičnost in preglednost, vendar od voditeljev tudi pričakujejo, da bodo cenili posamezne razlike in naredili izjeme. Tako obstoj voditelja postane odvisen od izbire pristopa.
Voditelji holističnega mišljenja so sposobni izkoristiti oboje in si ogledati oba vidika paradoksa. So sposobni sprejeti protislovja in svoj soobstoj. Za paradokse pri upravljanju ljudi lahko takšni vodje uravnotežijo organizacijske potrebe in pričakovanja kolegov v timih. Na primer, vodja lahko na eni strani vzdržuje razdaljo moči in statusa, da zagotovi pritisk in osredotočenost, da se delo uresniči, hkrati pa ostane v bližini sodelavcev in je na voljo, da jim pomaga in zagotavlja uspeh. Podobno lahko vodja takega razmišljanja vpelje v ekipo pogovore in pomaga ustvariti vključujoč pristop k ideji in razpravi, hkrati pa zagotavlja nadzor, se odloča in s tem spodbudi zaključevanje nalog.
Če se zdaj vrnem na našo trenutno situacijo krize. Voditelji moramo sprejemati odločitve, ki jih družba ali njen del vidi in razume izrazito drugače. Razumejo jih kot povzročanje panike, nepotrebne ukrepe, zaostrovanje in podobno. Razumejo jih kot slabo vodenje. Torej svoje odločitve je treba še dodatno obrazložiti, prepoznavati ključne sledilce v naših timih in z njmi graditi uspešno in pozitivno pot iz krize. Kot sem že uvodoma nakazal, sem popolnoma prepričan o skupnem uspehu.
Za zaključek se dotaknem še enega paradoksa. Verjamem, da ko to berete, je kriza že pod nadzorom in se naše življenje postavlja v nove še bolj dinamične tirnice. Seveda pa se tudi veselim našega srečanja v Portorožu na tradicionalnem Slovenskem kadrovskem kongresu, kjer bomo dva dni govorili o novsotih v naši stroki ter se podkrepili za prihodnje izzive.
Veselim se snidenja z vami!
Gregor Rajšp
predsednik Slovenske kadrovske zveze
