Božanje psov in sanje o Arktiki: Kako generacija Z vstopa na trg dela
Čas branja 3 minPo podatkih e-Študentskega Servisa se študentje in dijaki ne srečujejo zgolj z delom v trgovinah ali pisarnah – pogosto se znajdejo tudi v precej neobičajnih situacijah. Od božanja psov, kopanja grmov do iskanja voluharjev in čakanja v vrsti namesto nekoga drugega – mladim delo ni tuje, pa čeprav včasih bolj spominja na pustolovščino kot na tipično zaposlitev. Ob tem pa še vedno sanjajo – o delu na Arktiki, v znanstvenih laboratorijih ali celo v Formuli 1.
Študentsko delo kot raziskovalna odprava
Zanimivi in netipični primeri študentskega dela, zbranimi na e-Študentskem Servisu, kažejo na neverjetno raznolikost izkušenj. Med najbolj nenavadnimi so se znašli:
- božanje psov,
- opazovanje balona v zraku,
- hlevar,
- iskalec voluharjev,
- kopanje grmov,
- preizkuševalec jogurtov,
- prenos dvoživk in popis tujerodnih invazivnih vrst – za naravovarstveno raziskavo,
- raziskovalec na 3375 m nadmorske višine – sodelovanje v znanstveni raziskavi,
- čakanje v vrsti pred upravno enoto ob 3. uri zjutraj – ker so bile vrste zaradi stavke izjemno dolge, je nekdo za drugega čakal že pred zoro.
Ta dela morda ne prinašajo vedno bogatih prihodkov, a pogosto ponudijo izkušnje, ki jih mladi ne pozabijo nikoli.
Kam sanja generacija Z?
Kljub razvoju tehnologije in spreminjajočim se potrebam trga dela, mladi še vedno stremijo k poklicem, ki navdihujejo, rešujejo in raziskujejo. V anketi e-Študentskega Servisa so kot sanjske poklice izpostavili:
- babištvo in gorsko reševanje – poklica, ki kažeta na željo po pomoči ljudem,
- astronavt, biolog na Severnem polu in inženir umetne inteligence za avtonomno vožnjo – zanimanje za znanost, raziskovanje in prihodnost,
- vzdrževalec letal, dizajner ladij in delo za ekipo Formule 1 – ljubezen do tehnike, hitrosti in inovacij,
- gospodinja s samooskrbnim gospodinjstvom in butler – izbira drugačnega, bolj trajnostnega ali prestižnega življenjskega sloga.
Ti odgovori odražajo raznolikost vrednot in ambicij – od tradicionalnih vlog do poklicev prihodnosti.
Česa si generacija Z želi na trgu dela?
V aprilski raziskavi »Mladi in trg dela« je sodelovalo 7.523 mladih uporabnikov e-Študentskega Servisa. Njihovi odgovori razkrivajo pomembne usmeritve generacije Z:
1. Močna podjetniška žilica
- 17,3 % si želi ustanoviti svoje podjetje takoj po študiju.
- 32,6 % jih to vidi kot dolgoročni cilj.
Podjetništvo pomeni svobodo, nadzor nad lastno potjo in možnost uresničevanja idej.
2. Varnost je (še vedno) vrednota
- 54 % želi pogodbo za nedoločen čas.
- Le 4,6 % bi rado delovalo kot freelancerji.
Stabilnost ostaja pomembno izhodišče tudi za podjetno generacijo.
3. Privlačnost sektorjev
- 17,3 % jih zanima delo v zasebnem sektorju,
- 15,6 % v javni upravi,
- 7,8 % v nevladnih organizacijah.
Gospodarstvo ostaja nekoliko pred javnim sektorjem, a oba sta relevantna izbira.
4. Fizična prisotnost ali hibrid?
- 47 % si želi delo na lokaciji,
- 41 % hibridno,
- le 5 % povsem na daljavo.
Po pandemiji se mladi vračajo k stabilnosti, a pričakujejo fleksibilnost.
5. Delovni čas: klasičen, a premišljen
- 46,3 % preferira tradicionalni delovni čas (5 x 8 ur),
- 19,5 % bi izbralo skrajšan delovnik,
- 11,3 % projektno delo z intenzivnimi cikli.
Prosti čas in ravnotežje vse bolj pomembna kriterija pri izbiri službe.
6. Kaj jim največ pomeni pri delu?
Čeprav tokrat niso podali lestvice prioritet, dosedanje raziskave kažejo, da so generaciji Z ključni:
- smiselnost dela,
- odnosi v kolektivu,
- možnosti za razvoj,
- vrednote podjetja.
O generaciji Z tudi na HR&M festivalu
O najnovejši raziskavi, ki so jo opravili pri e-Študentskem Servisu, in pričakovanjih mladih na trgu dela - tudi v povezavi s starejšimi zaposlenimi, bo na HR&M festivalu predavala tudi strokovna direktorica e-Študentskega Servisa dr. Vesna Miloševič Zupančič.
Pridružite se nam na HR&M festivalu 16. septembra 2025 na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. >> Raziščite program in se prijavite!