V skladu z lani sprejetim Zakonom o zaščiti prijaviteljev so morali vsi zavezanci najkasneje do 1. marca 2024, poročati o prejetih prijavah. Prvi statistični podatki o prijavljenih kršitvah so torej na voljo. Vprašanje je, ali lahko že ugotavljamo učinkovitost zakonodajne ureditve, katere cilj je spodbuditi prijave kršitev zaznanih v delovnem okolju. To je v javnem kot tudi v interesu posameznih podjetij ali organizacij.

Izvedeli boste:
Zakaj so notranje prijave nepravilnosti ključnega pomena za uspešno delovanje podjetja?
Kakšne so prednosti in slabosti notranjih ter zunanjih poti za prijavo?
Kako lahko spodbujate prijavo nepravilnosti v podjetju?

Zakon o zaščiti prijaviteljev (ZZPri) je v slovenski pravni red prenesel Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta EU (EU) 2019/1937 o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije, ki celovito naslavlja zagotavljanje varstva prijaviteljem kršitev prava EU. Pravila o zagotavljanju učinkovitega varstva prijaviteljev so uvedena:

Slika je simbolična Foto: Freepik

Kaj prinaša jasno določen postopek prijave?

ZZPri želi z zagotavljanjem zaščite spodbuditi osebe, ki pri delu zaznajo nepravilnosti, da jih prijavijo po zato vzpostavljeni poti. Vzpostavitev jasne notranje in zunanje prijavne poti, ki zagotavljata varovanje zaupnosti, tako v javnem kot zasebnem sektorju, predstavlja enega od ukrepov krepitve vzvoda prijaviteljev kršitev prava. Ostali ukrepi so:

Preberite tudi članek Delavci žvigači, delavci heroji!

Ena ključnih zakonskih obveznosti zavezancev - subjektov v javnem in zasebnem sektorju s 50 ali več zaposlenimi ter drugih specifično določenih subjektov - je: