Avtomatizacija, umetna inteligenca in preoblikovanje delovnih mest – v ospredju prihodnosti dela ni več vprašanje »če«, ampak »kako hitro«. Kako so na to pripravljene slovenske organizacije? 

Izvedeli boste: 
Katere kompetence bo v prihodnje iskalo največ delodajalcev. 
Kako se slovensko okolje primerja z globalnimi trendi in kaj podjetja že danes lahko naredijo. 
Zakaj morata HR in vodstvo postati gonilna sila strateške preobrazbe. 

Poročilo Future of Jobs 2025, ki ga pripravlja Svetovni gospodarski forum (WEF), in je bilo v začetku junija predstavljeno na istoimenski konferenci v organizaciji Inštituta za ekonomska raziskovanja in podjetja Profil, postavlja v ospredje prav te trende. Slovenija se jim ne more izogniti – lahko pa jih s pravo strategijo obrne v svojo prednost. 

Foto: Depositphoto

Tehnologija ne jemlje le služb – preoblikuje jih 

Po ocenah WEF bo do leta 2030 po svetu izginilo približno 92 milijonov delovnih mest, a hkrati nastalo 170 milijonov novih, ki bodo zahtevala drugačne spretnosti. Delovna mesta z nizko dodano vrednostjo in rutinskim delom bodo pod največjim pritiskom. Največja rast pa se pričakuje na področjih umetne inteligence, trajnosti, podatkovne znanosti in vodenja sprememb. 

6 od 10 zaposlenih bo do leta 2030 potrebovalo dodatno usposabljanje. 

Tudi v Sloveniji podjetja poročajo o podobnih trendih. Med poklici z negativno napovedjo so administrativni profili, tajništvo, računovodstvo in pomoč pri proizvodnji. Nasprotno pa bodo naraščale potrebe po strokovnjakih za umetno inteligenco in strojno učenje (+59 %), ter poslovni razvoj (+21 %). 

Kaj skrbi slovenske delodajalce? 

Poročilo Future of Jobs za Slovenijo razkriva, da se podjetja najbolj bojijo demografskih sprememb. Kar 68 % slovenskih delodajalcev izpostavlja starajočo in krčečo se delovno silo kot ključen izziv (v primerjavi s 40 % globalno), kar je eden najvišjih deležev med vsemi državami. Poleg tega kar dve tretjini podjetij (68 %) navajata pomanjkanje znanj na trgu dela kot glavno oviro pri preobrazbi, sledi pa odpor do sprememb v organizacijski kulturi (58 %). 

Delodajalci se zavedajo, da bo treba postati bolj fleksibilen: 71 % jih podpira spremembe pri praksah zaposlovanja in odpuščanja, polovica pa poziva k reformi priseljenske zakonodaje. Kar 70 % podjetij načrtuje dvig plač, skoraj 60 % pa razmišlja o spremembah delovnega časa in politik nadur, da bi postali privlačnejši za talente. 

Ključne kompetence prihodnosti 

Poročilo ugotavlja, da med kompetencami prihodnosti prednjačijo predvsem kognitivne spretnosti: 

V Sloveniji se ta trend odraža v kompetencah, ki jih bodo podjetja po lastnih napovedih najbolj iskala do leta 2030: 

Čeprav bi pričakovali, da bodo tehnične kompetence prevladovale, poročilo opozarja, da prav človeške spretnosti – kot so odločanje, povezovanje in ustvarjalnost – ostajajo najtežje nadomestljive. 

Kaj kažejo številke za Slovenijo? 

Slovenija trenutno beleži nizko brezposelnost (3 %) in relativno nizek delež mladih, ki niso vključeni v izobraževanje ali zaposlitev (7 %). Po drugi strani pa ima le 35 % prebivalstva zaključeno terciarno izobrazbo, kar je pod povprečjem razvite Evrope, ter le povprečno oceno glede dostopnosti usposobljenega kadra (3/5). Uporaba umetne inteligence v podjetjih ostaja nizka, kar pomeni, da bo za marsikoga digitalna transformacija zahtevna. 

Slovenski trg dela: pripravljenost ni samoumevna 

Na konferenci Future of Jobs so slovenski strokovnjaki opozorili, da domača podjetja pogosto še vedno delujejo reaktivno, ko gre za izobraževanje in razvoj kompetenc – ukrepajo šele, ko zaznajo pomanjkanje. Zato bi morale organizacije začeti razmišljati strateško in dolgoročno, v sodelovanju z izobraževalnim sistemom, državo in kadrovskimi oddelki. 

Priložnosti, ki jih ne gre spregledati 

Poleg tveganj avtomatizacije poročilo izpostavlja tudi priložnosti: 

Priložnost za HR: strateški partner v prihodnosti 

Vloga kadrovskih strokovnjakov se spreminja – od izvajalcev postopkov do ključnih arhitektov sprememb. HR bo moral obvladati analitiko, znati načrtovati razvoj kompetenc, ustvarjati učeče se organizacije in podpirati vodstvo pri oblikovanju prilagodljive kulture. Prav HR namreč lahko postane tisti, ki podjetju pomaga premostiti razkorak med današnjimi in jutrišnjimi potrebami. 

Vodje pa bodo morali v negotovosti voditi z vizijo, ki zaposlenim omogoča, da se razvijajo in prispevajo na svoj način. 

Anketiranje podjetij za prihodnje poročilo Future of Jobs se bo — tudi v Sloveniji — pričelo junija prihodnje leto, rezultati pa bodo znani predvidoma januarja 2027.  

Kako je nastalo poročilo Future of Jobs 2025? 

Poročilo temelji na obsežni anketi, ki jo je Svetovni gospodarski forum izvedel med majem in septembrom 2024. Vanjo je bilo vključenih: