Vsaj enkrat na leto se soočimo z vprašanjem, katere veščine bi bilo dobro izboljšati v naslednjem obdobju. Odgovor navadno dobimo s primerjanjem lastnih veščin z zahtevami delovnega mesta ali s trendi na trgu.

Lahko pa pristopimo drugače in razvojni načrt pripravimo individualno, v skladu s posameznikovimi osebnimi zanimanji in talenti.

1. Pravi sodelavci na pravih delovnih mestih

Pristop, ki izhaja iz posameznika, je že v samem začetku odlično sito, ki nam pokaže, ali so pravi zaposleni na pravih delovnih mestih. Kadar so osebna zanimanja in talenti popolnoma v neskladju z zahtevami delovnega mesta, je to jasen kazalnik, da zaposleni ni na pravem delovnem mestu. To je odlična priložnost, da za sodelavca poiščemo druge zadolžitve v podjetju, ki so bolj v skladu z njim. »Pravi sodelavci na pravih delovnih mestih« so namreč prvo pravilo za večjo zavzetost zaposlenih1 in manjšo fluktuacijo. Večjo zavzetost pa si želimo, ker rezultati kažejo, da zavzeti zaposleni prinašajo boljše poslovne rezultate – ne glede na velikost industrije, podjetja, države in stanja gospodarstva v katerem delajo.2

2. Pristno zanimanje povečuje motivacijo za razvoj veščine

Kolikokrat se nam zgodi, da gremo na obvezen tečaj, ki nas ne zanima in ga le z muko dokončamo, v praksi pa skoraj nikoli ne uporabljamo tega znanja? Po drugi strani gremo na tečaj, ki je del razvoja naših hobijev, z drugačnim, bolj pozitivnim odnosom. Raziskave kažejo, da je tako, ker ukvarjanje s hobiji prinaša zadovoljstvo in hkrati pozitivno vpliva na sistem nagrajevanja v možganih. Nenazadnje je hobi usklajen z našimi zanimanji, pozitivni občutki, ki jih prinaša pa povečujejo našo motivacijo za redno ukvarjanje z njim. Na ta način prihaja tudi do izboljšanja marsikaterih povezanih veščin.3

To zavedanje je mogoče prenesti v pripravo letnega načrta izobraževanja in tako poskrbeti za večjo motiviranost pri učenju in dejanski razvoj veščine. Pri tem gremo lahko precej izven okvirjev in na primer namesto tečaja javnega nastopanja sodelavca napotimo na tečaj dramske igre; namesto tečaja vodenja na tečaj kubanske salse; namesto tečaja poslovne komunikacije pa na tečaj kreativnega pisanja ali konverzacije v tujem jeziku. Primerov je nešteto, a za vsak »klasični« tečaj se najde alternativa.

Morda je pridobivanje poslovnih veščin na ta način manj neposredno, a je izpopolnjujoče in celostno. To pomeni, da tečaj salse poleg veščin vodenja uči tudi koordinacije, mreženja, komunikacije … Nenazadnje pa prinaša notranje zadovoljstvo, ki ga ta sodelavec prinaša tudi na delovno mesto.

Bodimo to poletje kreativni in poiščimo zanimive dodatne možnosti klasičnih izobraževanj; take, ki izhajajo iz zanimanj naših sodelavcev. Tako bodo zadovoljnejši in bolj motivirani, da jih v celoti razvijejo.
Mi pa bomo dobili zavzete zaposlene in kopico novih idej.

3. Razvoj posameznikovih talentov prinese večjo raznolikost, ta pa več inovacij

Način načrtovanja razvoja veščin po opisanem pristopu ponuja še eno odlično prednost: Če razvijamo individualno usmerjene veščine in talente, bodo posamezniki (tudi na enako opredeljenih delovnih mestih) med seboj bolj razlikovali. Raznolikost pa je tista, ki prinese nove ideje in inovacije.

V širšem smislu lahko to razložimo s t.i. strategijo modrega oceana, ki pravi, da morajo organizacije, ki hočejo zmagati, prenehati tekmovati med seboj (borba prinese krvav, rdeč ocean) in raziskati nove priložnosti (v modrem oceanu). Najboljše ideje modrega oceana so se pogosto rodile tako, da se je klasičen produkt oziroma storitev prilagodil za novo ciljno skupino. Znan primer je André Rieu, ki je prilagodil orkester klasične glasbe za slušatelje, ki navadno ne poslušajo te zvrsti.

Strategijo modrega oceana lahko uporabimo tudi v lastni organizaciji. Imamo ekipo, ki je odlična v svojih osnovnih delovnih zadolžitvah, hkrati pa posameznika s svojimi unikatnimi talenti. Če mu te pomagamo razviti, lahko pridemo do marsikaterih idej modrega oceana. Na primer kuhar, ki odlično poje lahko postane pojoči kuhar in tako ustvarimo novo storitev strežbe na otroških zabavah.

Če ne drugega, bo imela naša marketinška ekipa skoraj zagotovo bolj »modro-oceanovske« ideje, če jo sestavljajo posamezniki, kjer je eden odličen v pesnjenju, drugi v fotografiji, tretji v plesanju tanga in četrti v gojenju jagod. Zakaj ne bi preprosto le gradili na teh zanimanjih?

Za začetek je dovolj že organiziranje »krožkov«

V naših organizacijah se lahko na čisto enostaven način lotimo tovrstnega pristopa. V prvem koraku gre za spremembo miselnosti, da lahko načrte izobraževanja oziroma razvoja veščin pripravimo s perspektive posameznika. Primerjamo zahteve delovnega mesta/trendov in interese posameznika, pri tem pa so naše vodilo njegovi hobiji in prepoznani talenti. V drugem koraku skupaj poiščemo zanimive alternative klasičnim izobraževanjem in jih podpremo. Najprej lahko le tako, da posamezniku omogočimo čas, kasneje pa tudi s so-financiranjem.

Obstaja še enostavnejši pristop – poiščemo interese, ki so skupni več zaposlenim, in organiziramo krožke. Na ta način znotraj organizacije povežemo sodelavce z različnih oddelkov.

Primer v enem večjih slovenskih podjetji je povezovanje tistih, ki radi berejo, v knjižni klub. Preko branja izbranih knjig zaposleni pridobivajo veščine, ki jih ta opisuje (navadno s področja voditeljstva); s pripravo na dogodek se učijo prepoznavati bistvo; s pogovorom izboljšujejo komunikacijske sposobnosti; z vodenjem srečanja pa usvajajo moderatorska znanja. Podjetje v tak krožek vloži malo – prepozna zainteresirane zaposlene, izbere vodjo krožka (ki se lahko spreminja) in približno enkrat mesečno organizira srečanja. Iz lastne izkušnje lahko povem, da je tovrstni dogodek prav tako učinkovit kot celodnevno izobraževanje vodenja. Včasih še bolj.

Knjižni krožek seveda ni edina možnost. Bodimo to poletje kreativni in poiščimo zanimive alternative klasičnih izobraževanj; take, ki izhajajo iz zanimanj naših sodelavcev. Tako bodo zadovoljnejši in bolj motivirani, da jih v celoti razvijejo.4 Mi pa bomo dobili zavzete zaposlene in kopico novih idej.